V petek je rojak dr. Matjaž Ambrožič, domačin in župnik v sosednjih Begunjah, predstavil svoji knjigi Zgodovina brezniške župnije in Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji (obe skupaj 840 strani). Po maši je bila pred cerkvijo pogostitev za vse, s pesmijo jih je razveseljeval krajan in znani pevec Aleksander Mežek, na klaviaturi ga je spremljal Blaž Podobnik (sin Marjana Podobnika). 11. julija so imeli na Breznici novo mašo kapucinskega brata Jurija Slamnika iz Breznice. Župnija je ta mesec zamenjala župnika, odšel je Marjan Lampret, ki je župnikoval tu deset let, prišel pa je Marko Senica.

 Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici. FOTO: Ivo Žajdela

Župnija Breznica je naslednica t. i. rodinske pražupnije

V dveh izjemno obsežnih knjigah, ki ju je svoji rodni župniji ob okroglem jubileju 200. obletnice posvetitve cerkve podaril dr. Matjaž Ambrožič, lahko preberemo o bogati zgodovini teh krajev pod najvišjim vrhom Karavank, Stolom. V prvi je nadvse podrobno prikazal zgodovino župnije, v drugi pa božja znamenja, cerkve in druga znamenja. Posebej je zanimivo, da je župnija Breznica naslednica t. i. rodinske pražupnije, katere prva pisna omemba sega v začetek 12. stoletja. Župnija Rodine (pozneje Breznica) je verjetno iz prve polovice 10. stoletja in je ena najstarejših na Slovenskem. 

 Pogled na Breznico z juga. FOTO: Ivo Žajdela

Sedež župnije so z Rodin preselili na Breznico

Po tem, ko se je sedež pražupnije z Rodin preselil v Radovljico in leta 1783 zopet vrnil na Rodine, so predniki želeli, da bi verniki z vseh koncev župnije imeli enako dolgo pot k župnijski cerkvi, saj Rodine ležijo na vzhodnem robu župnije. Izmerili so, da je sredina župnije tam, kjer danes stoji župnijska cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici. Pozidali so jo v obdobju Franca Salezija Christiana, ki je bil župnik na Rodinah oziroma Breznici med letoma 1783 in 1830.

V cerkvi je slika domačina z Vrbe, škofa Antona Vovka. Naslikal jo je slikar Nikolaj Mašukov. FOTO: Ivo Žajdela

Eno cerkev pozidali, dve podrli

V času gradnje župnijske cerkve so zaradi nezmožnosti vzdrževanja dve cerkvi tudi podrli; to sta bili podružnična cerkev sv. Nikolaja na Breznici in podružnična cerkev sv. Lovrenca nad Zabreznico. Slednjo so pred slabimi tridesetimi leti ponovno pozidali. Slovesna posvetitev župnijske cerkve je bila 28. avgusta 1821. Posvetil jo je takratni ljubljanski škof Avguštin Gruber (1816‒1823), ki je bil po rodu z Dunaja, vendar se je prav ob tej priložnosti dovolj zadovoljivo naučil slovenskega jezika, da je na tej posvetitvi prvič izpričano pridigal po slovensko.

Pevec Aleksander Mežek, na klaviaturi ga je spremljal Blaž Podobnik. Foto: Ivo Žajdela

Več o brezniški župniji in knjigah dr. Matjaža Ambrožiča bomo pisali v reportaži v tiskani izdaji Družine.

1/4