Čeprav frizerska šola ni bila njena prva izbira, v mladosti se je namreč aktivno ukvarjala s plesom, se je v frizerskem poklicu »našla«, saj pravi, da ta zahteva veliko ustvarjalnosti. Po družinski preizkušnji je svojemu delu dodala še človekoljubno noto.

Gospa Brigita zbira darovane lase, ki jih bodisi postriže sama ali pa prejme po pošti, v povprečju od dva do pet paketov dnevno. Ko se jih nabere za večji paket, jih odpošlje v Anglijo, kjer iz njih naredijo lasulje za male rakave bolnike. Lasulje so otrokom na voljo brezplačno.

Lase darujejo vsi: od plahe petletnice, ki prvič v življenju sedi na frizerskem stolu, dečkov in moških, do deklet in žensk, tudi tistih, ki so prejele diagnozo rakavega obolenja in želijo pred začetkom invazivnega zdravljenja, ki jim bo lase vzelo, te darovati v dober namen.

Kaj Vas je napeljalo k projektu darovanja las za lasulje?

Pravzaprav se ni začelo z darovanjem. Po naši družinski zgodbi, ko je bila hčerka po preboleli levkemiji že zunaj intenzivnega zdravljenja, smo začeli razmišljati o možnostih, kako bi malim rakavim bolnikom v Sloveniji omogočili dostop do brezplačnih lasulj, saj so te sicer zelo drage. Na napotnico so deležni okoli 80 evrov podpore, kar pa pri ceni lasulje predstavlja kapljo v morje.

Moja hčerka ni imela lasulje, te možnosti ji nismo niti predstavili, temveč smo jo spodbujali, naj se sprejme takšna, kot je, tudi brez las, saj lepota izhaja iz notranjosti. Pozneje smo se povezali z Inštitutom Zlata pentljica, v okviru katerega otroci, ki so preboleli raka, sami ozaveščajo svoje vrstnike o tej bolezni, in pri inštitutu med drugim lahko poskrbijo tudi za lasulje.

Brigita s spominskim medvedkom Princeskinega sklada. FOTO: Siniša Kanižaj

Kako ste izvedeli za človekoljubni sklad Little Princess Trust in kako ste navezali stik z njimi?

Za to je poskrbela moja sestrična, ki je tudi frizerka. Ko je moja hčerka zbolela, je mesec dni brezplačno strigla ljudi, ki so bili pripravljeni darovati svoje lase, in jih pošiljala v Princeskin sklad v Anglijo. Idejo za to je dobila od stranke, ki je prišla v frizerski salon in prosila za striženje, ker je želela svoje lase poslati omenjenemu skladu. Sama sem pozneje pomislila, da bi osebno stopila v stik z njimi. Čeprav sem frizerka, se do takrat nisem kaj dosti poglabljala v lasulje, saj za to ni bilo potrebe.

Brigita v svojem frizerskem studiu. FOTO: Siniša Kanižaj

Kdo vse se odloči za darovanje las in kdo je primeren darovalec? 

»Značilnega« darovalca ni, zelo različni so. Lase darujejo vsi: od plahe petletnice, ki prvič v življenju sedi na frizerskem stolu, dečkov in moških, do deklet in žensk, tudi tistih, ki so prejele diagnozo rakavega obolenja in želijo pred začetkom invazivnega zdravljenja, ki jim bo lase vzelo, te darovati v dober namen.

Darovani lasje morajo biti zdravi, nerazcepljeni, dolgi najmanj 30 centimetrov, tisti za otroške lasulje ne smejo biti sivi, barvani s kano ali premočnimi barvnimi odtenki.

Seveda pa niso vsi primerni: lasje morajo biti zdravi, nerazcepljeni. Zdravemu človeku lasje rastejo in če se konice razcepijo, jih odstrižemo in las znova zraste. Pri lasulji tega ni, lasje pa se ravno tako uničujejo. Lasje za otroške lasulje ne smejo biti sivi, barvani s kano ali premočnimi barvnimi odtenki.

Potrebe po lasuljah so velike, poleg rakavih bolnikov so tu še otroci, ki trpijo zaradi alopecije (avtoimune bolezni, ki povzroča plešavost, op. av.), tudi teh je zelo veliko.

Šop las, namenjen za izdelavo lasulje. FOTO: Siniša Kanižaj

Ali morda vodite evidenco, koliko metrov las so Slovenci prek vas doslej darovali v Princeskin sklad?

Ne, tovrstne evidence ne vodim, ampak moj partner je glede na povprečno težo in dolžino posameznega čopa las in težo doslej poslanih las izračunal, da bi jih lahko ovili okoli sveta. Poslali smo namreč že med 150 in 200 kilogramov las. Lase, ki jih dobim po pošti, v povprečju od dva do pet paketov dnevno, najprej temeljito pregledam, spravim v vrečke in odpošljem v Anglijo. Tam imajo sortirno središče, kjer poskrbijo za paket. Lase razvrstijo po barvi in dolžini.

Lani so predstavniki Princeskinega sklada obiskali Brigitin frizerski salon: je namreč edina sodelavka zunaj Anglije, ki je prejela naziv »zlate ambasadorke«. FOTO: arhiv B. Smrekar

Lani so predstavniki Princeskinega sklada obiskali moj frizerski salon – sem namreč edina sodelavka zunaj Anglije, ki sem prejela naziv »zlate ambasadorke«. Ker sklad lasulje podarja, se mi zdi prav, da tudi mi darujemo tisto, kar lahko, torej lase. Ni prav, da bi bilo sodelovanje le »enosmerno«. Zato zbiram darovane lase in jih pošiljam naprej, sploh zato, ker sem frizerka.

Ko se vrnem iz Anglije, bomo ponudbo brezplačnih lasulj za otroke poskusili razširiti tudi na Hrvaško in Bosno.

Novembra (pogovarjali sva se sredi oktobra, op. av.) na povabilo Princeskinega sklada odhajam na obisk v Anglijo, kjer se bom natančneje seznanila z delovanjem sklada: s postopki obdelave las in izdelave lasulj ter z njihovimi predstavitvami po bolnišnicah. Pri nas sodelovanje z bolnišnico še ni dobro vzpostavljeno in starši še niso dovolj seznanjeni z možnostjo, da za otroka lahko dobijo brezplačno lasuljo iz naravnih las. Ko se vrnem iz Anglije, bomo ponudbo brezplačnih lasulj za otroke poskusili razširiti tudi na Hrvaško in Bosno.

Napis na vratih frizerskega studia 3ka: Brigita je edina zlata ambasadorka Princeskinega sklada zunaj Združenega kraljestva. FOTO: M. M. Š.

Kako lahko otroci, ki bi želeli imeti lasuljo, pridejo do nje?

V Sloveniji kar prek mene: starši me pokličejo ali mi pišejo in me z otrokom obiščejo, po potrebi jaz pridem v bolnišnico. Za mirnejšo vest jih prosim še za izvid, čeprav je že na pogled jasno, zakaj si želijo lasuljo. Od Princeskinega sklada jo prejmejo brezplačno.

Strošek za izdelavo lasulje je sicer okoli 600 britanskih funtov (nekaj več kot 700 evrov, op. av.). Ena lasulja se v povprečju dela sto ur, saj gre za ročno delo, tako rekoč »lasno finomehaniko«. Potrebnih je okoli 16 do 18 čopov las, kar pomeni, da mora toliko oseb darovati lase za nastanek ene lasulje.

Darovani lasje morajo biti dolgi najmanj 30 centimetrov. FOTO: M. M. Š.

Kolikšna je »življenjska doba« lasulj in kaj se zgodi z njimi, ko jih mali bolniki ne potrebujejo več?

Življenjska doba lasulje je odvisna od tega, kako lastnik zanjo skrbi. Za lasuljo je treba poskrbeti podobno kot za lastne lase, le bolj pazljivo. Lasničar iz kranjskega gledališča, ki se ukvarja tudi s popravili lasulj, mi je povedal, kako je pri otrocih z rakom ali alopecijo razvidno, da so se z lasuljami tudi učili: ker se med učenjem pogosto igrajo z lasmi, jih navijajo na prste ali svinčnik, jih na ta način veliko izpulijo iz lasulje.

Ko mladim dekletom dajem napotke, kako naj skrbijo za lasuljo, jim povem, naj z njo rokujejo nežno, naj las ne vozlajo, saj jih je težko razčesati, ne da bi jih potegnil iz lasulje. Las, izpuljen iz lasišča, slej ko prej znova zrase, na lasulji pa ne.

Življenjska doba lasulje je odvisna od tega, kako lastnik zanjo skrbi. Za lasuljo je treba poskrbeti podobno kot za lastne lase, le bolj pazljivo.

Lasuljo je treba negovati tudi s šamponom, saj se las prav tako umaže: »kapa«, v katero so vpeti lasje, se prepoti, lasje se recimo navdajo vonja v gostilni. Tudi lasje v lasulji se »zaležijo« in jih je treba oblikovati.

Ko mali bolniki lasulje ne potrebujejo več, bi si zelo želela, da bi mi jo vrnili, saj bi gotovo prišla prav kakšnemu otroku z alopecijo. Žal starši pri nas še niso toliko ozaveščeni in lasulj ne vračajo, le redki to storijo. Če se prav spomnim, sem doslej dobila vrnjeni največ dve lasulji.

Kako darovati lase

Frizerski studio 3ka najdete v Domžalah, na Ljubljanski c. 90. Če želite darovati lase, lahko Brigito pokličete na telefonsko številko 031 627 623 in se naročite na striženje, lahko pa lase pošljete tudi po pošti. Frizerju, ki vas bo strigel, povejte, da ste se odločili za darovanje, da bo lase primerno spel. Najkrajša dolžina las, primerna za darovanje, je 30 centimetrov. Lasje morajo biti čisti, oprani s šamponom, vendar brez balzama. Sivi lasje za otroške lasulje ne pridejo v poštev, prav tako ne smejo biti barvani s kano ali premočnimi barvnimi odtenki.

Študentki Ana Marija in Klara sta darovali 30- in 65-centimetrska šopa las. FOTO: Instagram/SalonOff

»Ko prideva na faks, se postriževa!«

Lase za lasulje, ki jih bodo prejeli mali bolniki z rakom, sta darovali tudi študentki Klara in Ana Marija. Prijateljici sta bili dolgolaski od osnovnošolskih let. Na darovanje las je prva pomislila Klara, ki se je tudi pozanimala, kakšen je celoten postopek darovanja. Odločila se je, da bo lase, ki jih, razen konic, ni strigla že od okoli dvanajstega leta, darovala ob zaključku gimnazije.

Ko je svoje načrte razkrila leto dni mlajši prijateljici Ani Mariji, prav tako dolgolaski, se je nad idejo navdušila tudi ona. Dogovorili sta se, da Klara s striženjem še nekoliko počaka in da bosta lase darovali skupaj, ko bosta obe študentki. Prvega oktobra letos sta se družno odpravili v frizerski studio SalonOff v Ljubljani: frizerki Brigiti sta za lasulje darovali 65- in 30-centimetrska šopa las.