20. srečanje kmetov na Ponikvi [FOTO]
20. srečanje kmetov na Ponikvi [FOTO]
Ob somaševanju župnika Jožefa Planinca, nekdanjih župnikov Alojzija Kačičnika in Miha Hermana je v župnijski v cerkvi sv. Martina po molitveni uri slovesno mašo daroval upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek.
Med številnimi udeleženci so bili predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, različnih ustanov, državnozborski poslanci SDS in NSi in druge vidne osebnosti.
Na začetku slavja je zbrane nagovoril župnik Planinc. Na koru je pela vokalna skupina Fantje z Jožefovega hriba Celje pod vodstvom in ob spremljavi Primoža Krta na orglah, solisti so bili Andreja Zakonjšek Krt, Primož Krt in Miha Lokovšek.
Pred darovanjem so kmetje in stanovske kraljice k oltarju iz hvaležnosti prinesli simbolne darove, plodove in izdelke letošnje letine. Ob koncu maše je kmetom spregovoril tudi evangeličanski duhovnik Geza Filo.
Druženje so nadaljevali s slavnostno akademijo pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu. Slovensko himno je zaigral Pihalni orkester Šentjur. Po pozdravnih besedah Silve Koželj, podžupanje Občine Šentjur, je sledil nagovor predsednika KGZS Romana Žvegliča. Moderator Stane Kocutar je vodil pogovor z mladim kmetom, domačinom Primožem Pevcem.
Režiser, dramatik in igralec Gregor Čušin je s sebi lastnim nastopom in darom, opisom svetopisemskih oseb (Abla in Kajna) in svetnikov (blaženega Slomška in sv. Urbana) razvedril in navdihoval občinstvo.
Kulturni program so oblikovali kvartet Ljudski pevci iz Vitanja, Fantje z Jožefovega hriba v Celju, Primož Krt in Andreja Zakonjšek Krt, dijaka Šolskega centra Šentjur in ljudska pesnica Ivanka Uduč. Vinska kraljica Slovenije 2023 Maja Pečarič je izrekla priložnostno napitnico.
Vsebinsko in glasbeno bogat dogodek so zaključili s pogostitvijo. Organizator KGZ je ob jubileju izdal in tudi ponudil priložnostno brošuro. Učencem srednje kmetijske šole Šentjur, predstavnicam društev kmečkih žena, članom gasilskega društva … sponzorjem je šla vsa zahvala za sodelovanje in podporo.
Nadškof Turnšek je v mašnem nagovoru na novo izrisal lik blaženega škofa Slomška. Najprej kot kmeta in nato duhovnika. »Njegov značaj se je oblikoval v ljubečem odnosu do zemlje, kar se je kazalo pozneje tudi pri njegovem oznanjevanju, ko se je pogosto zatekal po primere h kmečkemu delu.«
Sam je občudoval zemljo. S hvaležnostjo jo je sprejemal kot »mater«, torej nekaj prvinsko osnovnega, kar omogoča življenje. Česar že dolgo večina ljudi več ne zmore.
»Takšen pogled na zemljo, na njene darove, na čudeže zemlje, ki nam jih s pomočjo kmetove roke 'mati zemlja' daje vsako jesen, bi moral biti del šolskega programa, zlasti za večino šolskih otrok, ki so danes otroci mesta in veleblagovnic.«
Za Slomška so nadalje kmetje neposredna priča čudeža zemlje; duhovnik z verniki pa je priča čudeža, ko kruh in vino, ki ju pridela kmet, postaneta Kristusovo telo in kri. Drugega čudeža, evharistične navzočnosti Jezusa, ni brez prvega.
Če je bilo v Slomškovem času nekmetov le nekaj odstotkov, je danes obratno; a Slomškov klic je kljub temu še veljaven. »Ničesar, kar damo v usta, ni brez kmetovega dela in pridelkov. Zato le 'klobuk dol' pred kmetom, ki ljubi zemljo in jo skrbno po zdravi pameti obdeluje.«
Za konec je nadškof Turnšek Slomškovim prijateljem in varovancem izrekel še vabilo, da so ponosni na svoj stan! Ostanejo živo povezani z duhovniškim stanom. Bl. Slomšek pa naj jim stoji ob strani pri vsem, tudi v prizadevanju za bolj pravično vrednotenje njihovega dela in stanu v današnji družbi!