1. januarja 2000, na prvi dan svetega leta 2000, je bila bazilika Marije Pomagaj razglašena za Slovensko Marijino narodno svetišče. Slovesno somaševanje je vodil takratni ljubljanski nadškof msgr. dr. Franc Rode.

Med slovesnim bogoslužjem so škofje ordinariji treh slovenskih škofij, Franc Rode, Franc Kramberger in Metod Pirih, v spremstvu pomožnih škofov Jožefa Smeja, Jožefa Kvasa in Alojza Urana, stiškega opata Antona Nadraha, 50 somašnikov in številnih romarjev podpisali pergamentno listino ter z žigom Slovenske škofovske konference potrdili, da je poslej bazilika Marije Pomagaj na Brezjah Slovensko Marijino narodno svetišče.

Sklep o razglasitvi je na pobudo frančiškanov na seji 7. septembra 1999 soglasno sprejela Slovenska škofovska konferenca, in to prav ob 200-letnici prve kapele in 100-letnici sedanje cerkve.

»Od danes so Brezje srce Slovenije«

Nadškof dr. Franc Rode je takrat v mašnem nagovoru strnil misli o pomenu in vplivu Marije na zgodovino slovenskega naroda in življenje slovenskega človeka.

»Če je podoba Marije Pomagaj najbolj splošno priljubljena in sprejeta od vseh Slovencev, pa ima razglasitev njene cerkve na Brezjah za narodno svetišče tudi zelo jasen državniški pomen. Kakor ima vsaka država svoje glavno mesto, svojo kraljevsko in predsedniško palačo, svoj državni zbor, svoje vrhovno sodišče. tako ima tudi svoje narodno svetišče. Tako kot ima Francija Lurd, Portugalska Fatimo, Poljska Čenstohovo, Bavarska Altönig, Avstrija Maria Zell, Hrvaška Marijo Bistrico, Mehika Guadalupe, Argentina Lujan … tako je prav, da ima Slovenija Brezje kot svoje narodno svetišče.

Vendar to nikakor ne zmanjšuje pomena drugih božjepotnih cerkva v Sloveniji, ki so pri srcu ljudem različnih krajev. Prav pa je, da eno od teh izstopa kot narodno svetišče za ves slovenski narod. To so Brezje dejansko več kot 150 let, odslej tudi uradno.

Od danes so Brezje srce Slovenije. Milostni kraj, kamor se bodo v prihodnjih stoletjih zgrinjale množice vernih Slovencev iz vseh krajev naše dežele. Kraj gorečih prošenj in zahvale. Kraj upanja in krščanskega poguma. Kraj, kjer se bo utrjevala naša narodna zavest in se bo krepil državniški čut. Kraj radodarne odprtosti za življenje in smelega gledanja v prihodnost. Kraj vseslovenskega bratstva in sprave. – Naj Cerkev na Slovenskem, zvesta Gospodovemu evangeliju in z geslom, 'Izberi življenje’, stopi z zaupanjem v tretje tisočletje pod Tvojim varstvom, Mati in Kraljica Slovencev.«

Slovesno tudi 20 let pozneje

Ob 20. jubileju so pripravili slovesno mašo, ki jo je v sredo, 1. januarja 2020, ob 16. uri, v baziliki Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Ob njem so somaševali rektor bazilike dr. p. Robert Bahčič, ki je na začetku maše nadškofa spomnil, da je bil tudi sam šest let rektor bazilike, g. Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik ter g. Franci Godec, župnik iz župnije Kranj-Primskovo.

Nadškof Zore je v pridigi spregovoril o Mariji kot materi. »Iz Matere Jezusa Kristusa je postajala Mati Cerkve, kar je razglasil papež Pavel VI. na koncu II. Vatikanskega koncila. Marija je prek premišljevanja skrivnosti vedno bolj postajala ne samo mati glave, ampak tudi mati skrivnostnega telesa. Njena poklicanost in poslanstvo sta se širila od materinstva edino rojenemu Božjemu sinu do materinstva slehernega verujočega v Kristusa.«

Nadškof Zore: »Drug o drugem govorimo dobro«

Marija je lahko za zgled, ko premišljujejo, kakšni naj bodo do drugih. »Dva načina sta kako lahko na ljudi postavljamo Gospodovo ime. Najprej te ljudi v molitvi prinašamo pred Gospoda in kličemo gospoda naj se ozre naje in naj jim bo milostljiv. Seveda bo to včasih težko ker bolečina, slepota , zamera včasih predstavljata oviro za takšno prošnjo Gospodu. Pustimo Gospodu naj bo milostljiv z njim in z nami. Drugi način pa je, da blagoslavljamo v dobesednem pomenu te besede. Drug o drugem govorimo dobro.«

Vir: SŠK, Romarski urad Brezje
Foto: Vatican News