Papež Frančišek bo prihodnji ponedeljek v Vatikanu vodil redni javni konzistorij za pet primerov kanonizacije. Kardinali bodo odločali o razglasitvi za svetnike petih blaženih, štirih duhovnikov in ene redovnice, ki so živeli v zadnjih treh stoletjih.

Prvi med njimi je francoski duhovnik Salomone Leclercq iz reda bratov krščanskih šol. Po treh letih od začetka francoske revolucije, ko je imel 47 let, je bil postavljen pred izbiro, da priseže zvestobo ustavi ali pa plača posledice zavrnitve. Leclercq se je kakor mnogi drugi duhovniki, redovniki in redovnice temu nasilju uprl, kar ga je pripeljalo do smrti. Umrl je kot mučenec leta 1792 v Parizu.



Drugi blaženi je Španec Manuel Gonzáles García, znan kot »škof zapuščenih tabernakljev«. Izstopal je s svojo predanostjo evharističnemu češčenju, ki mu je posvetil dve strukturi, kateri je ustanovil sam: evharistično zvezo in kongregacijo evharističnih sester misijonark iz Nazareta. Umrl je leta 1940 v Madridu.



Ludvik Pavoni, duhovnik iz Brescie na severu Italije, je tretji blaženi, ki bo kmalu razglašen za svetnika. Bil je eden najbolj naprednih vzgojiteljev v svojem času. V prvih letih 19. stoletja je zasnoval model pouka in uvajanja v delo, ki je postal zgled za sodobne strokovne šole. Pavoni je ustanovil tudi Družbo sinov Marije Brezmadežne, ki se je prav tako izkazala za nekaj novega in drznega. Tako imenovani »bratje delavci« so na priznanje s strani oblasti tako morali čakati dolgo. Pavoni je umrl leta 1849, medtem ko si je prizadeval za rešitev mladih fantov pred nevarnostjo bojev med takratnim gibanjem za združitev Italije.



Italijanskega rodu je tudi četrti blaženi, duhovnik Alfonz Marija Fusco, mož redkih besed, a neizčrpne ljubezni, izražene s potezami nežnosti. Posvečal se je delovanju med kmečkim prebivalstvom. Njegovo pridiganje je bilo preprosto in globoko. Veliko je naredil tudi za vzgojo mladih, predvsem revnih in sirot. Ustanovil je kongregacijo sester sv. Janeza Krstnika. Umrl je leta 1910 v starosti 71 let.



Zadnja nova svetnica pa je redovnica Elizabeta presvete Trojice (Elizabeta Catez). Njeno življenje je bilo kratko, a z duhovnega vidika zelo intenzivno. Francozinja, sestra iz reda bosonogih karmeličank, je v samostan v Dijonu vstopila leta 1901, ko je imela 21 let. Nadaljnjih pet let njenega verskega življenja je bilo nenehno vzpenjanje naproti Bogu, ki ji je dopustil prenašati in darovati strašno trpljenje zaradi Addisonove bolezni. Slednja jo je pripeljala tudi do prezgodnje smrti leta 1906.



Papež Frančišek je za svetnika nazadnje 5. junija letos razglasil švedsko redovno ustanoviteljico in rešiteljico judov Elisabeth Hesselblad (1870-1957) in poljskega redovnega ustanovitelja Jana Papczynskega (1631-1701). 4. septembra je na programu kanonizacija Matere Terezije.

Vir: Radio Vatikan / kath.net
Foto: splet