FOTO: Arhiv Karitas.


Migracije se kažejo kot ključne za ohranitev normalnega delovanja naših gospodarstev in družb. Migranti znotraj Evropske unije, zlasti tisti, ki prihajajo iz držav zunaj EU, imajo med trenutno epidemijo pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo naprej.

Gre namreč za sektorje, ki so se že pred epidemijo soočali s pomanjkanjem domače delovne sile, saj se jih zaradi nizkih plač in slabih delovnih pogojev ljudje izogibajo.

Vsak osmi prebivalec Slovenije migrant

Migranti se običajno soočajo z resnimi izzivi pri družbeno-gospodarskem vključevanju. Deloma zato, ker se ne znajdejo na novem trgu dela v državi gostiteljici, pa tudi zaradi strukturnih ovir, kot so diskriminacija in administrativne prepreke.

Ta dejstva veljajo tudi za Slovenijo, kjer je eden od osmih prebivalcev migrant, 85% med njimi jih prihaja iz držav Zahodnega Balkana. Predstavljajo 11% vse delovno aktivne populacije v Sloveniji.

Migranti bi lahko k evropskim družbam prispevali veliko več, vendar pa omenjeni izzivi prepogosto ovirajo njihov polni potencial in prispevek k družbi. Za migrante po vsej Evropi velja, da so pogosto zaposleni za določen čas in z nestandardnimi pogodbami, da dobijo krajše zaposlitve, da delajo sezonska dela in za isto delo zaslužijo nižje plače.

Zato so migranti med prvimi, ki jih prizadenejo gospodarske krize, kot jo prinaša tudi epidemija koronavirusa. S tem pa se še dodatno povečuje revščina v že tako hudo prizadetih državah.

Vedno več povpraševanja po pomoči

Mreža organizacij Karitas v Evropi se pri socialnem delu z migranti, ki so v ranljivih situacijah, v tem obdobju sooča z naraščajočim povpraševanjem po pomoči v hrani in stanovanjih. Slovenska karitas na letni ravni pomaga več kot 5.400 migrantom, predvsem s hrano in pri plačilu nujnih položnic. V zadnjih mesecih pa se potrebe po pomoči še povečujejo.

Evropa potrebuje migracije in je od njih odvisna, če želi ohraniti svoj razvoj in blaginjo državljanov. Vendar pa si premalo prizadeva, da bi migrantom zagotovila dostojne in stabilne življenjske pogoje, socialno varnost in dostop do trga dela. S tem bi ne le zadovoljila moralne vidike, ampak bi koristila celotni družbi.


FOTO: Arhiv Karitas.

Pomanjkanje solidarnosti ne kaže le na to, da se odmikamo od evropskih temeljnih vrednot, ampak tudi, da so EU in njene države članice neuspešne pri spodbujanju ugodnega okolja, ki bi lahko okrepilo pozitivne prispevke migrantov v njihovih matičnih državah.

Bolj ko so migranti uspešni pri svojem delu, večje koristi imajo od tega tudi njihove države gostiteljice in skupnosti. Sedanja epidemija je lahko »priložnost«, da si še dodatno prizadevamo za te vsestranske koristi.



Migranti bi morali imeti dostop do delovnih mest, ki ustrezajo njihovi formalni ravni izobrazbe, prejemati uradne pogodbe, imeti pravične delovne pogoje in delati za enake plače kot domačini na enakem položaju.

Širše gledano Evropa potrebuje dolgoročni pristop k migracijam, ki temelji na človekovih pravicah in je osredotočena na ljudi, poleg tega pa si prizadeva izkoristiti pozitivne vidike migracij in zagotavljati, da se veščine in prispevki migrantov javno ovrednotijo.

Takšen pristop je v času epidemije pomemben bolj kot kdaj koli prej. Potrebno je ukrepati skladno s človekovimi pravicami, vrednotami EU in ključnimi prispevki migrantov za naše družbe.

Sporočilo za javnost, ki ga je ob Svetovnem dnevu migrantov zapisala Slovenska karitas, si lahko v celoti preberete na tej povezavi.


Preberite še:
- Nadškofijska karitas Maribor prosi za pomoč
- Koncert Klic dobrote 2020
- FOTO: Klic dobrote