Sporočilo miru, zaupanja in odprtosti

Br. Andras, predstavnik Taizéjske skupnosti, je izrazil veselje in hvaležnost, da se že tri mesece, odkar je tu, v Sloveniji počuti zelo dobro. Kot je dejal, taizéjski bratje že mnoga leta ohranjajo sporočilo miru, ki je glede na razmere v svetu zelo aktualno. »V Sporočilu za leto 2024 brat Matthew, novi prior skupnosti, govori o poslušanju, o skupni hoji in prizadevanjih, da se skupaj z drugimi soočimo s sodobnimi globalnimi vprašanji,« je povzel. Na domačine se je obrnil s prošnjo za zaupanje in odprtost do teh, ki prihajajo na Evropsko srečanje mladih.

Marija Poklukar, vodja ekipe za komunikacijo, in br. Andras. FOTO: P. G.

Izkušnja Taizéja vpliva na razvoj slovenske družbe

Direktor Katoliške mladine Matevž Mehle je spomnil, da ima sodelovanje Slovenije s Taizéjem že dolgo zgodovino. »Mladi Slovenci že od 60. let obiskujejo Taizé. Leta 1981 je brat Roger obiskal Slovenijo v Stični, iz česar se je rodil festival Stična mladih. Leta 1987 je v Ljubljani potekalo regionalno taizéjsko srečanje mladih, ki je bilo prvo tovrstno srečanje na področju nekdanjih komunističnih držav,« je naštel. Že na tisoče mladih Slovencev je v Taizéju doživelo pomembno duhovno izkušnjo, na evropskih srečanjih mladih pa tudi gostoljubnost domačinov. Prepričan je, da je ta izkušnja »preko mladih imela nesluten vpliv ne le na posameznike, ampak tudi na razvoj slovenske družbe«.

Direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. FOTO: P. G.

Izpostavil je pomen sodelovanja mnogih krščanskih skupnosti, ki se je v Sloveniji spletlo oz. močno okrepilo prav z organizacijo letošnjega Evropskega srečanja mladih. Obisk in bivanje taizéjskih bratov v Sloveniji je označil kot »znamenje za naše Cerkve in našo družbo, kako lahko v različnosti sobivamo in sodelujemo drug z drugim«.

Se Slovenci bojimo sprejeti goste?

Mednarodna prostovoljka Elena Martín skrbi za stike s sodelujočimi župnijami in tamkajšnjimi prostovoljci. »Po nekajmesečnem sodelovanju s Slovenci lahko rečem, da so zelo gostoljubni in angažirani ljudje. Mnogi pojejo v zborih, so aktivni pri skavtih, prostovoljnih gasilcih, v športu, pri študiju … V tem so navdihujoči in počutim se blagoslovljeno, da jih lahko spoznavam,« je navdušeno izrazila. »Še vedno pa iščemo gostitelje za 1670 udeležencev, ki prihajajo konec meseca,« je dodala.

Elena Martín je mednarodna prostovoljka. FOTO: Taizé Ljubljana

»Glede na svoje izkušnje s Slovenci bi rekla, da se mlade goste bojijo sprejeti, ker mislijo, da jim ne bodo zmogli izkazati zadosti širokosrčnega gostoljubja. Razumem ta strah, a hkrati želim poudariti, kako malo je v resnici potrebno, da lahko sprejmejo udeležence.« Ti potrebujejo le topel prostor, posteljo, kavč ali tla.

Prinesli bodo svoje podloge in spalne vreče, ker pričakujejo preproste pogoje. (Elena Martín)

Od obrokov morajo gostitelji priskrbeti le štiri preproste zajtrke in kosilo na zadnji dan. Gostitelj lahko postane vsak, ne glede na versko ozadje. »Prav to je eden ključnih poudarkov srečanja. Vzpostaviti mero bližine in domačnosti, ki bo naše skupnosti delala prijetnejše in jih napolnjevala z veseljem. Zato spodbujam vse, ki sami ne zmorejo gostiti, da o srečanju povejo prijateljem, sosedom, sorodnikom in sodelavcem. Naj spodbuda doseže čim širši krog.«

Naložba v prihodnost

Klara Marija Keršič, prostovoljka iz Slovenije, je iz lastne izkušnje spregovorila o bogastvu mednarodnega sodelovanja. Izpostavila je, da se ob srečanju različnih kultur hitro pokažejo razlike: »Poleg vrednot že to, da ob različnih urah jemo obroke,« se je nasmehnila. »Vendar pa ti ljudje, s katerimi si se srečal, ostanejo v spominu. Ko nekoga poznaš, ob omembi države ne pomisliš več le na geografsko enoto, ampak na ljudi,« je dejala. »Ob stiskah, kakršnim smo priča danes, z njimi ostajaš bolj povezan in jim hitreje priskočiš na pomoč. Zato je srečanje tudi naložba v prihodnost.«

Klara Marija Keršič (desno) je prostovoljka iz Slovenije. FOTO: P. G.

Delavnice obetajo zanimive goste

Slovensko kulturo bodo udeleženci lahko spoznavali tudi v okviru delavnic. »Nagovarjale bodo teme duhovnosti, aktualne družbene problematike ter umetnost in kulturo. Med drugim pripravljamo delavnice o zborovskem petju, čebelarstvu in tradiciji folklore,« je povedala. Med slovenskimi izvajalci delavnic bo tudi misijonarka s. Andreja Godnič, Borut Pahor in Lojze Peterle.

Edinstveno silvestrovanje

Na silvestrovo bo na župnijah gostiteljicah uro pred polnočjo potekala molitev za mir. »Ta se zaključi tik pred polnočjo, po odštevanju zadnjih sekund novega leta sledijo voščila v raznih jezikih. Nikjer drugje nisem doživela česa takega!« je izpostavila Klara Marija Keršič. Sledi festival narodov, kjer se predstavniki različnih narodov predstavijo s pesmijo, plesom, hrano … Tja so povabljeni tudi gostitelji. »Na koncu opaziš, kako tujec, ki je prišel v tvoj dom, odide kot prijatelj. Tako gostitelji kot udeleženci pogosto to opisujejo kot najlepši del srečanja,« je sklenila.