V koprski škofiji zaznamujejo v letih 2019 in 2020 1600. obletnico smrti sv. Hieronima,  prevajalca in razlagalca Svetega pisma ter enega od štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev.

Sveti Hieronim – mož s Krasa

Sveti Hieronim je bil rojen okrog leta 345 v mestu Stridon, ki je ležalo na Krasu, na tromeji treh tedanjih pokrajin. Izhodišče za ugotavljanje lege kraja je oznaka 'quod Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit'. Malo verjetno je namreč, da bi pisec mesto istovetil s sorazmerno dolgo mejo med dvema pokrajinama, bolj verjetno pa je, da je mesto istovetil s stičiščem meja dveh pokrajin na meji s tretjo pokrajino: zahodno mejo Dalmacije in Panonije na meji z Italijo.


Sv. Hieronim se je poslovil 30. septembra leta 419 ali 420. V prihodnjem in naslednjem koledarskem letu bomo torej slavili 1600. obletnico svetnikovega odhoda v večnost. Koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak podpira pobudo, ki jo je dal prof. dr. Rafko Valenčič, velik poznavalec sv. Hieronima in pisec knjige Sveti Hieronim – mož s Krasa (izšla je pri Založbi Družina), da bi v prihodnjem in naslednjem koledarskem letu tudi kot škofija zaznamovali okroglo obletnico odhoda rojaka in ga po njemu posvečenih cerkvah na ozemlju koprske škofije in drugih znamenjih še dodatno počastili in predstavili različne vidike njegove orjaške osebnosti. 

Cerkve in oltarji sv. Hieronima

V koprski škofiji je temu svetniku in cerkvenemu učitelju posvečenih šest podružničnih ali romarskih cerkva: 

Bošamarin – župnija Koper-stolnica, 

Čelje – župnija Ilirska Bistrica,

Koritnice – župnija Knežak, 

Kozana – župnija Biljana,

Nanos – župnija Podnanos,

Topolovec – župnija Sočerga. 

Poleg navedenih njemu posvečenih cerkvah je upodobitev sv. Hieronima še v naslednjih cerkvah koprske škofije: v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru mu je posvečen stranski oltar. V cerkvi sv. Frančiška Ksaverja na Lozicah je njegov kip na glavnem oltarju. V cerkvi sv. Ane v Razgurih je njegov lesorez. V cerkvi Svete Trojice v Hrastovljah je na freski. V cerkvi sv. Vida v Podnanosu je na enem od sklepnikov. V cerkvi Marijinega prikazovanja v Strunjanu je na sliki. V minoritskem samostanu v Piranu je na več slikah poznorenesančnih slikarjev.


Nanos, podružnična cerkev sv. Hieronima (župnija Podnanos), foto: Andrej Praznik

Skupaj z ostalimi tremi velikimi zahodnimi cerkvenimi učitelji, s svetim Ambrožem in svetim Avguštinom ter svetim Gregorjem Velikim, je sveti Hieronim upodobljen v sledečih cerkvah koprske škofije: v cerkvi sv. Štefana v Dolnji Košani v kamnitih kipih na glavnem oltarju. V cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu na freski na stropu pred prezbiterijem. V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Matenji vasi na kamniti prižnici. V cerkvi sv. Jurija v Piranu na freski na stropu.


Podružnična cerkev sv. Hieronima v Koritnicah (župnija Knežak), foto: Ivo Žajdela

Nekdanje cerkve sv. Hieronima v koprski škofiji: cerkev sv. Joahima v Jasenu, župnija Ilirska Bistrica, je bila posvečena najprej sv. Evstahiju (1694), nato sv. Hieronimu (1783), nato pa sv. Joahimu. Cerkev svete Katarine Aleksandrijske v Gornji Branici, župnija Goče, je bila prvotno posvečena sv. Hieronimu. Cerkev sv. Hieronima v Lozi pri Borštu, župnija Slavina, je omenjena v zapisih arhiva župnije Slavina, lega cerkve pa danes ni znana. Cerkev svete Uršule in sv. Hieronima ter sv. Osvalda v Jagrščah, župnija Cerkno, je danes v ruševinah. V Podnanosu sta dve kapelici sv. Hieronima.

Papež Benedikt XVI.: »Sveti Hieronim rojen v Ljubljani«

Papež Benedikt XVI. je pri dveh splošnih avdiencah v Rimu, dne 7. in 14. novembra 2007, spregovoril o cerkvenem učitelju svetem Hieronimu. Dne 7. novembra je papež Benedikt XVI. v svojem krajšem nemškem nagovoru povedal je, da je bil sv. Hieronim rojen Ljubljani v Sloveniji:

»V današnji katehezi bi rad predstavil cerkvenega očeta Hieronima. Bil je rojen leta 347 v Stridonu, v današnji Ljubljani v Sloveniji, v krščanski družini.  /Er wurde 347 in Stridon, dem heutigen Ljubljana in Slovenien, in einer christlichen Familie geboren./  Po svojem krstu leta 366 si je kmalu izbral asketsko-meniški življenjski slog. Nekaj časa je prebival v Antiohiji in Carigradu, kjer si je pridobil zelo dobro znanje grškega in hebrejskega jezika. Od leta 382 do 385 je bil v Rimu kot tajnik in svetovalec v službi papeža Damaza. Po njegovi smrti so ga različne napetosti in spori, ki so bili tudi značajsko pogojeni, nagnili k preselitvi v Betlehem, kjer je v krogu meniških tovarišic in tovarišev preživel zadnja tri desetletja pred svojo smrtjo leta 419 ali 420. V središču življenja in dela svetega Hieronima je bilo Sveto pismo. Z veliko skrbnostjo in v zvestobi izvirnim besedilom je prevedel velik del Svetega pisma v latinski jezik, pisal komentarje k mnogim svetopisemskim knjigam in si predvsem prizadeval, da bi tudi svoje mišljenje in delovanje povsem uravnaval  po Božji besedi«  (Benedikt XVI., Die Kirchenväter, Benno Verlag, Leipzig 2008, str. 158).