Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se zaradi industrijskega prebujenja Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. predmestja Maribora. Frančiškanska cerkev je bila ravno zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.

Frančiškanska cerkev v Mariboru. FOTO: Anita Kirbiš

Današnja cerkev oz. bazilika s samostanom je bila grajena med letoma 1892 in 1900 ter je vseskozi veljala za priljubljeno romarsko središče. Od leta 1906 je pridružena in povezana s papeško baziliko Marije Velike v Rimu. Danes je znana predvsem kot frančiškanska cerkev. V dobrem stoletju in pol je veliko sprememb doživel tudi samostan. V njem so bili nastanjeni frančiškanski gimnazijci, frančiškanski bogoslovci, dijaško semenišče, različne šole, v času okupacije (1941) pa je bil v kleti samostana tudi ženski zapor. Od leta 1941 do 1978 so v grobnici pod cerkvijo počivali posmrtni ostanki škofa Slomška. Danes njegov grob leži v Križevi oz. Slomškovi kapeli v stolnici.

Po koncu II. svetovne vojne so bila potrebna obnovitvena in vzdrževalna dela na samostanu in cerkvi. Del samostana po vojni so zasedali različni uporabniki in šele po letu 1991 so prostori samostana počasi prehajali nazaj v last in posest bratov frančiškanov, ki so bili nekdaj številčno mnogo bolj prisotni, danes so le še trije. Po približno dveh desetletjih je bila celotna stavba samostana urejena. Dejavnosti so razdelili po etažah, in sicer so pritličje namenili za pastoralne dejavnosti, v prvem nadstropju je Frančiškov študentski dom, v drugem pa so samostanski prostori. Danes je frančiškanski samostan z baziliko Matere Usmiljenja hiša odprtih vrat, kjer se srečujejo najrazličnejše skupine, od starih do mladih.

Zgodovinski pregled 160-letne prisotnosti frančiškanov v Mariboru. FOTO: Anita Kirbiš

Pomembno obletnico so frančiškani obhajali s tridnevnim praznovanjem ob godu sv. Frančiška med 4. in 6. oktobrom. Praznovanje so začeli na sam praznik sv. Frančiška s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškanski provincialni minister p. Marjan Čuden. Osrednji dogodek je bil v soboto, 5. oktobra, z dopoldansko sv. mašo, ki jo je daroval gvardijan br. Janez Papa, nato pa so nadaljevali s slovesno akademijo in »zgodovinarskim klepetom«. Bogato 160-letno zgodovino in prisotnost Frančiškanov v Mariboru so razsvetlili trije izjemni zgodovinarji: doc. dr. Aleš Maver in doc. dr. Martin Bele, oba s Filozofske fakultete UM in Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor.

P. Janez Papa z zgodovinarji. FOTO. Anita Kirbiš

Za prijeten glasbeni predah med klepetom so poskrbeli mladi izvajalci: Arya Štuhec Tivadar (violina) in korepetitorka Yaroslavna Pavlova, Feliks Knuplež na harmoniki in Lucija Damjan (saksofon). 

Sobotno dogajanje so sklenili z druženjem in pogostitvijo v kapeli sv. Magdalene. V stranskih hodnikih je bil na ogled bogat zgodovinski prikaz prisotnosti frančiškanov v Mariboru. Praznovanje so zaključili s štirimi sv. mašami na Frančiškovo nedeljo.