Narodna galerija ob slovenskem kulturnem prazniku vabi k »varnemu« ogledu naših najlepših umetnin. Posebno pozornost posvetili slikarju Matiji Jami, ki z Rihardom Jakopičem, Matejem Sternenom in Ivanom Groharjem sestavlja četverico slovenskih impresionistov. Vsi štirje so bili učenci v zasebni šoli slovenskega slikarja Antona Ažbeta v Münchnu, prvič pa nastopijo na prelomu 19. v 20. stoletje. Jamovih prek 450 slikarskih del je znanih po tem, da je »z umirjeno potezo in s presvetljenim koloritom« upodabljal predvsem krajine in vedute.

Matija Jama (1872 - 1947). FOTO: Wikipedia

Namesto študija prava v Ažbetovo slikarsko šolo 

Matija Jama je bil rojen 4. januarja 1872 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno, po očetovi smrti pa se je družina preselila v Zagreb. V gimnaziji se je navdušil za slikarstvo, a ker ga je učitelj pri likovni umetnosti ocenil s komaj zadostno oceno, se je vpisal na študij prava. A želja po umetniškem ustvarjanju je bila močna: študij je opustil in odšel v München, kjer se je vpisal v zasebno slikarsko šolo. Po dveh letih se je vrnil v Ljubljano, preživljal se je z risanjem, predvsem ilustracij za revijo Dom in svet. Sredi devetdesetih let 19. stoletja se je vrnil v München, vpisal v Ažbetovo slikarsko šolo in kasneje še na tamkajšnjo slikarsko akademijo, ki pa je ni dokončal. Leta 1902 se je poročil z nizozemsko slikarko Luizo van Raders.

Matija Jama, Vas v zimi, (1911/12). FOTO: Narodna Galerija

Največji popotnik med impresionisti

Med slovenskimi impresionisti je bil največji popotnik − nekaj časa je potoval z bivalnim vozom in slikal v nemških, v avstrijskih in v nizozemskih vasicah. Kasneje se je na teren odpravljal s kolesom, s katerim je poleg sebe prevažal še slikarska platna, barve in čopiče. Neprestano se je selil iz kraja v kraj, pišejo njegovi biografi. »Moje življenje se odigrava zelo prozaično. Potujem sicer veliko, vendar pa si ne smete misliti, da so ta potovanja za zabavo. To delam tudi zaradi tega, da bi se morda otresel tiste smole, ki me spremlja od rojstva. Seveda so tudi drugi razlogi, ki me vodijo k temu, na primer sprememba. Vsak kraj ima svojo dobro, pa tudi slabo stran, svoje posebne obraze. Ljubezen pa, kakor veste, raste v kvadratnem razmerju z razdaljo. Kolikor bolj sem oddaljen od domovine, toliko večja je ljubezen do nje,« je povedal v edinem poznanem intervjuju. Ko se je ustalil v Ljubljani, je večkrat odšel slikat na Bled, v Volčji Potok, v Belo krajino in v dolino reke Kolpe. V svojem delu in po prepričanju je ostal zvest impresionističnim načelom.

Matija Jama, Vrbe, (1908). FOTO: Narodna Galerija

V opusu Matije Jame – danes mu je pripisanih okrog 450 del, med katerimi prevladuje oljna tehnika - motivno prevladujejo krajine, kar tudi sovpada z njegovo razglasitvijo narave za edino pravo učiteljico slikarjev. Leta 1942, sredi vojne, so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili retrospektivno razstavo njegovih del v počastitev slikarjeve sedemdesetletnice.

Matija Jama, Šentklavž z Robbovim vodnjakom, (ok. 1936). FOTO: Narodna Galerija

Ob letošnji 150. letnici rojstva slikarja Matije Jame so v Banki Slovenije izdelali spominski kovanec, ki ga bodo v obtok in prodajo dali marca.