V Vižmarjah so v petek, 17. maja, s slovesnostjo zaznamovali 150-letnico vižmarskega tabora. Dogodek je bil izpeljal po častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.

Tabori so nam dali prepotrebno nacionalno samozavest, optimizem in zagon za spremembe

Alojz Kovšca je v svojem govoru spomnil, da je bila zahteva taborov tudi zelo ostra in s stališča takratne državne politike težko sprejemljiva, hkrati pa da so govorci na taborih naslavljali tudi nekatere posebej pereče teme lokalnega kmečkega prebivalstva. Med zahtevami je bila tudi zahteva po zmernejših davkih, »ki pa so jo nasprotniki množičnih zborovanj takoj izkoristili za to, da so dejanja posameznih podeželskih skupnosti interpretirali celo kot upore, je dejal.

Imamo državo, nimamo enotnosti

Po besedah Alojza Kovšce so tabori Slovencem dali prepotrebno narodno samozavest, optimizem in zagon za spremembe, ki so v duhu časa nezadržno sledile. Med drugim je dejal, da so utrdili uporabo slovenske simbolike in barv. »Ideja Zedinjene Slovenije je zarisala temelje naše današnje ozemeljske celovitosti, četudi v precej manjših okvirih, kot so si jih zamišljali takratni narodnjaki. A prava osamosvojitev je nastopila šele leta 1991 in danes, ko mineva 150 let od zahtev programa Zedinjene Slovenije, smo Slovenci vsemu svetu zgled, kako lahko tudi številčno majhen narod, ki je bil stoletja obravnavan kot nezgodovinski in neupravičen do lastne državnosti, doseže mednarodno priznano samostojnost in neodvisnost,« je povedal.



V nadaljevanju je spregovoril o sedanjosti. Dejal je, da smo zdaj na svoji zemlji sami svoj gospodar. Imamo državo, vendar pa se velikokrat zdi, da nam manjka tista enotnost, ki je pred 150 leti z vso strastjo prevevala narod. »Takratni nacionalni voditelji so se dobro zavedali, da je za zedinjenje potreben medsebojni dialog. Kljub temu da še takrat niso poznali ozvočenja, so se slišali, si prisluhnili, danes pa se kljub vsej sodobni tehnologiji ne slišimo in se ne poslušamo. Morda smo Slovenci danes razdeljeni celo bolj kot kadar koli prej. Posledično naši cilji niso jasni in je naša prihodnost negotova. Zato je zaznamovanje 150 letnice Vižmarskega tabora tudi dragocena priložnost, da obudimo taborskega duha in pogled obrnemo k vrednotam, ki nas kot narod povezujejo in ne delijo.«

Vsi smo en narod. Hčere in sinovi Slovenije.

Ob sklepu je Kovšca zbrane spodbudil, da bi prebudili narodno zavest in spoznali, da so politike, ki nas delijo in nas spravljajo v medsebojne spore, slabe. Postali smo ujetniki prevare, ki jo ekstremisti gradijo na zgodovinskem spominu. Eni druge obtožujejo in krivijo, mi pa slepo izbiramo med njihovimi resnicami. Ni treba, da je tako. Zbudimo se in se ozavestimo, da smo vsi skupaj en narod. Hčere in sinovi Slovenije. Uberimo srednjo pot – pot dialoga in medsebojnega spoštovanja, ne glede na razlike med nami.

Predsednik Društva Blaž Potočnikova čitalnica Braneta Kopača se je ob sklepu prireditve dejal, da bomo kot narod, »ki se očitno svoje samostojne države ne zaveda prav dobro, pravzaprav pogosto ne ve, kaj bi z njo počel, očitno sposobni preživeti le, če bomo uspeli najti kompas in določiti smer v prihodnost. Lahko si sicer vzamemo čas za premislek, toda ura neusmiljeno tiktaka!«

Spomnil je, da pravkar stopa na bolj ali manj samostojno pot prvi rod mladostnikov, ki so se rodili v svobodni in neodvisni slovenski državi. »Odhajajoča generacija, ki ni poznala pasti globalizacije, je v marsičem zaslužna, da smo kot narod obstali. Ali smo sposobni danes ohraniti tisto narodno vitalnost in doseči renesanso na gospodarskem in kulturnem področju, da naši ljudje ne bodo postavljeni pred dilemo izbire identitete?,« se je vprašal Kopač.

Slovesnosti so se udeležili nekateri predstavniki kulturnega, šolskega in javnega življenja, med njimi poslanka v državnem zboru Ljudmila Novak in evropski poslanec Milan Zver.

Na slovesnosti so nastopili Orkester slovenske vojske, Grajski oktet in godalni kvartet glasbene šole Zavoda sv. Stanislava. Obiskali so jih tudi sokoli iz Metlike, med igralci pa sta se tokrat na domačih deskah predstavila Kondi Pižorn in Jure Sešek ter domačini. Prireditve se je udeležilo približno 500 ljudi. Mnogi so si pred tem ogledali piramido, ki je bila postavljena ob 100-letnici tabora.

Vir: Alen Salihović
Foto: Robert Vurušič/BPČ