Z besedami vrhovne predstojnice s. Chiare Cazzuola: »Praznujemo Božjo zvestobo, ki je spremljala življenje in poslanstvo vseh hčera Marije Pomočnice in vzgojnih skupnosti na svetu« so sestre povabile na praznovanje na Rakovnik celotno salezijansko družino: Don Boscove duhovnike salezijance in druge duhovnike, sorodnike, dobrotnike in prijatelje. Več deset slovenskih sester je prišlo na Rakovnik iz šestih skupnosti (dveh ljubljanskih: Rakovnika in Gornjega trga, Bleda, novomeškega Šmihela, Radelj ob Dravi in Murske Sobote), pridružile so se jim tudi sestre iz Hrvaške, s katerimi so združene v Slovensko-hrvaški inšpektoriji Marija Pomočnica«. Na slovesnosti je bil tudi Tihomir Šutalo, provincial hrvaških salezijancev.

Slovenski  salezijanski družini duhovnikov in sester so se pridružile tudi hrvaške sestre, z njimi je bil provincial hrvaških salezijancev Tihomir Šutalo. FOTO: Tatjana Splichal

Naš poklic je najprej dobrina za vsako od nas. Don Bosco nam obljublja delo, kruh in nebesa.

»Naš poklic je najprej dobrina za vsako od nas. Don Bosco nam obljublja delo, kruh in nebesa,« je v začetku maše dejala predstojnica slovenskih salezijank s. Mojca Šimenc: »Naš poklic je tudi dar za naše družine. Don Bosco je zagotovil zveličanje do četrtega kolena sorodnikov tistih, ki se Bogu darujejo v duhovniškem ali redovniškem življenju.« Poklic pa je tudi dar za Cerkev in za narod, je nadaljevala predstojnica: »Posebno za mlade, posebej za dekleta, h katerim nas pošilja, da bi jim pomagale iskati odgovor na globoka vprašanja življenja in večnosti.«

Zbrane je nagovorila inšpektorica slovenske Družbe Marije Pomočnice s. Mojca Šimenc. FOTO: Tatjana Splichal

Soustanovitelja svetnika Don Bosco in Marija Dominika Mazzarello

Že pred mašo je s. Mira Peče kratko predstavila zgodovino Družbe Hčera Marije Pomočnice. Njihova pot se je začela 5. avgusta 1872, soustanovila sta jo don Bosko in Marija Dominika Mazzarello. Že osem let pred tem je don Bosko v vasi Mornese spoznal Božje delo, ki ga je podobno kot on v Turinu, opravljala med dekleti Marija Dominika; njej in njenim prijateljicam iz Družbe hčera Brezmadežne je predložil Pravilnik, po katerem bi se vsaka svobodno odločila za popolno izročitev Bogu v novi redovni Družbi, ki jo je nameraval ustanoviti. 5. avgusta 1872 je torej prva skupina sester izpovedala zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine v Družbi FMA. Don Bosko je želel, da bi FMA bile »živ spomenik« njegove hvaležnosti Pomočnici, ki je živo in dejavno navzoča skozi vso zgodovino Cerkve in Družbe.

Cerkev je Marijo Dominiko razglasila za svetnico 24. junija 1951.

Družba se je hitro širila in kamor koli so šle, so sestre v svoje skupnosti in v vzgojno poslanstvo skušale prenesti »morneški duh« prvih začetkov. Ob smrti Marije Dominike Mazzarello (pri 44 letih) leta 1881 je zapustila 166 sester v 26 skupnostih. Cerkev je Marijo Dominiko razglasila za svetnico 24. junija 1951.

Slavja 150-letnice Družbe se je poleg sester salezijank udeležilo več duhovnikov, sorodnikov in prijateljev sester. FOTO: Tatjana Splichal

Prihod v Slovenijo, njihovo mesto v Cerkvi in svetu

Prve hčere Marije Pomočnice, Slovenke, ki so vstopile v Italiji in tam prejele redovno vzgojo ter izpovedale zaobljube, so prišle v Ljubljano leta 1936. Njihovo prvo poslanstvo je bilo delo v salezijanskih hišah: v zavodu na Rakovniku v Ljubljani in v vzgojnem domu na Selu pri Ljubljani. Že leta 1938 pa so v Ljubljani (Karlovška 22) odprle internat za dijakinje in študentke, otroški vrtec in oratorij z raznovrstnimi dejavnostmi. Konec 2. svetovne vojne z novo komunistično oblastjo je nenadoma zrušil tudi vse delo hčera Marije Pomočnice v domovini. Edina hiša, ki so jo takrat imele v lasti (v Ljubljani na Karlovški 22), jim je bila odvzeta, sestre pa so bile dobesedno postavljene na cesto. Na različnih krajih so si poiskale zaposlitev, a ostale med seboj trdno povezane.

Število sester je počasi, a vztrajno raslo.

Leta 1959 so se sestre v tedanji Jugoslaviji znova zbrale v skupnost – na Reki na Hrvaškem. Tej skupnosti so počasi sledile še druge. Po letu 1960 so se začele vedno bolj vključevati v župnijsko katehezo in liturgično animacijo po župnijah. Leta 1969 so prišle na Bled, kjer so začele z novo pastoralno dejavnostjo: duhovnimi vajami za dekleta. Število sester je počasi, a vztrajno raslo.

Srebrna jubilantka s. Lucija Nastran, ki dela na tajništvu Slovenske škofovske konference, je skupaj s sosestrami obnovila redovne obljube. FOTO: Tatjana Splichal 

Študentski domovi, vrtci, kateheza …

Danes ima inšpektorija - v letu 2020 je inšpektorija zaradi mednarodnosti sprejela novo ime: Slovensko-hrvaška inšpektorija Marija Pomočnica – obsega osem skupnosti: šest v Sloveniji in dve na Hrvaškem (v Zagrebu in na Reki). Več sester je tudi v misijonih in v Italiji. Tri slovenske skupnosti vodijo študentski dom, ena župnijski vrtec, dve skrbita za pastoralno-duhovni center, dve pa imata predvsem katehetsko delo po župnijah.

Vse naše praznovanje je usmerjeno v mlade, zanje živimo in delamo, zanje Bogu darujemo življenje vsak dan.

»Vse naše praznovanje je usmerjeno v mlade, zanje živimo in delamo, zanje Bogu darujemo življenje vsak dan,« je dejala s. Mira pred mašo ob predstavitvi Družbe. Pri bogoslužju, v molitvi in petju je odsevala tudi mednarodnost Družbe, značilna za salezijanske skupnosti, prepletal se je slovenski in hrvaški jezik, na koncu pa so sestre zapele himno Družbe, ta pa je v italijanskem jeziku.

Inšpektor slovenskih salezijancev Marko Košnik se je v pridigi sestram zahvalil za pomoč in duhovno bližino (več iz nagovora v tiskani Družini). FOTO: Tatjana Splichal

Več o slavju in vsebino duhovno bogatega nagovora inšpektorja Marka Košnika pa v tiskani Družini. Za eno od prihodnjih številk pripravljamo daljšo reportažo o zgodovini Družbe in mestu sester salezijank v Cerkvi in družbi.