150 let prvega slovenskega tabora
150 let prvega slovenskega tabora
Na 1. slovenskem taboru v Ljutomeru se je zbralo približno 7000 ljudi. Na njem so bili položeni pomembni kamni za pot, ki je vodila k naši samostojnosti.
Prvi slovenski tabor v Ljutomeru
V Slovenski kroniki 19. stoletja piše:
»Nedelja, 9. avgusta 1868, je bila ena najimenitnejših v zgodovini slovenskega naroda. Do treh popoldne tega dne je na senčnati pašnik pri Ljutomeru navrelo okoli 7000 ljudi, ki so se odzvali pozivu najradikalnejših narodnjakov, naj pod milim nebom demonstrirajo za zedinjeno Slovenijo.
Za predsednika zborovanja je bil izvoljen dr. Radoslav Razlag, ki je spregovoril o pomenu tabora: "Več ko tisoč let je preteklo, ko se naši očaki niso smeli zbirati pod milim nebom, da bi se posvetovali o občnih rečeh. Zdaj je prišla doba, da sme slovenski narod izrekati svoje želje in jih predlagati presvetlemu cesarju. Porabimo to dobo. Žalostno se je godilo našim očakom, žalostno se godi nam, ali jaz mislim, naj se po naši deci bolje godi.«
»Slovenski jezik na Slovenskem je izključno uradni jezik«
Na 1. slovenskem taboru pred 150. leti so tudi sprejeli nekatere pomembne sklepe: »Slovenski jezik na Slovenskem je izključno uradni jezik. V pol leta morajo vsi uradniki znati slovensko. Cerkvena vlada naj uraduje in pridiga v slovenskem jeziku. Slovenščina naj postane učni predmet, pouk naj poteka v slovenščini. Slovenci naj se združijo v Zedinjeno Slovenijo.«
50 let potem
Srečanje v Ljutomeru se bo začelo s spominsko prireditvijo ob 150-letnici prvega slovenskega tabora v parku 1. slovenskega tabora. Nato bo v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika maša, ki jo bo daroval glavni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak. Po maši bo pred cerkvijo prijateljsko druženje.
V popoldnevu bo mogoče v spremstvu domačinov - vodnikov - obiskati lončarja, Puhov muzej, kasaški muzej, samo mestno jedro ali pa se celo udeležiti kasaških dirk.