140. obletnica prihoda menihov trapistov na grad Rajhenburg
140. obletnica prihoda menihov trapistov na grad Rajhenburg
Poletni muzejski noči so se pridružili v vseh enotah Kulturnega doma Krško: Mestnem muzeju Krško, Galeriji Krško in na Gradu Rajhenburg. Na Gradu Rajhenburg je bila letošnja noč v znamenju 140-letnice prihoda menihov trapistov. Z obeleževanjem so začeli že minuli petek, na dan, ko je pred natanko 140 leti na gradu uradno začel delovati trapistovski samostan.
Kdo so trapisti?
Trapisti so strog katoliški red, ki živi po pravilih svetega Benedikta. Nastal je leta 1664 v Franciji z reformo cistercijanskega redu. Leta 1881 so grad Rajhenburg kupili menihi iz samostana Notre Dame des Dombes iz Lyona, ga preuredili samostanskim zahtevam ter se vanj naselili za dobrih 60 let. Skromni in ponižni, a vendarle delavni in zelo napredni, so s svojim delovanjem zaznamovali tako kraj kot tudi širše slovensko območje.
Pater Tomislav Topić iz Banja Luke je osvetlil povezavo z rajhenburškimi trapisti. FOTO: Arhiv Grad Rajhenburg
Predavanji patra Benedika in patra Topića
V petek je o meniških redovih na Slovenskem predaval pater dr. Metod Benedik, ki živi in dela v Kapucinskem samostanu Celje. Večer so zaključili z dramatizacijo Tihi menihi – zgovorni prinašalci napredka, ki so jo pripravili v Kulturnem društvu Svoboda Brestanica.
V soboto pa je zbrane nagovoril pater Tomislav Topić iz Banja Luke, ki je na predavanju z naslovom »Preteklost in sedanjost samostana Marija Zvezda in povezava z rajhenburškimi trapisti« predstavil začetke banjaluškega samostana, ki je bil v preteklosti največji trapistovski samostan na svetu s kar 250 menihi, zadnja leta s tremi brati najmanjši, pred tremi leti pa je žal prenehal z delovanjem. Trenutno je na svetu še približno 100 moških samostanov z 2000 do 3000 člani in približno 70 ženskih z okoli 1500 člani.
Člani Kulturnega društva Svoboda Brestanica so zbrane popeljali v čas trapistov. FOTO: Arhiv Grad Rajhenburg
Strog režim redu
»Za to moraš enostavno biti,« je dejal Topić, ko je opisoval strog režim trapistovskega redu in ga primerjal z nekoliko bolj liberalnim cistercijanskim. Skupne molitve potekajo sedemkrat dnevno. Vmes je čas za delo, kontemplacijo in molitev, govorjenje je prepovedano, izhodov iz samostana nimajo. »Še do nedavnega se člani niso mogli udeležiti niti pogreba svojcev, zdaj ga z dovoljenjem opata lahko.« Priprava na vstop v red danes traja pet let, člani pa lahko pozneje zaprosijo tudi za izstop, ki ga mora odobriti papež.
O trapistih in predvsem o ustanovitelju samostana, Gabrielu Giraudu, je na javnem vodstvu več povedala upokojena kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije in avtorice razstave Trapisti v Rajhenburgu, Irena Fürst. FOTO: Arhiv Grad Rajhenburg
Zaključek Poletne muzejske noči Gradov Posavja so obeležili s koncertom Nova Schola Labacensis: Glasbeno popotovanje z Ribo Faroniko.
FOTO: Arhiv Grad Rajhenburg