V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Dobrovi pri Ljubljani so v soboto, 14. julija, praznovali dva jubileja: 140 let začetka družbe Marijinih sester in 70 let bivanja sester na Dobovi. Ob tem je mašo, pri kateri so se spomnili vseh voditeljic in sester te družbe. Zahvalno mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Irma Makše, vrhovna voditeljica Marijinih sester čudodelne svetinje, je na začetku maše pozdravila navzoče ter predstavila namene za zahvalno daritev. Kot je dejala, je bila maša najprej zahvala Bogu, zatem pa posebej tudi za božjo služabnico Leopoldino Brandis, ki je sledila božjim navdihom in posredovala življenje novi ustanovi. 16. julija je 1878 dala prvo redovno obleko dekletom v Ljubljani. Leta 1926 je nastala samostojna družba Marijinih sester čudodelne svetinje.

Pred sklepom maše je s. Kristina Rihar, tajnica Marijinih sester predstavila zgodovino družbe ter izrekla zahvale posameznikom in skupinam.

Kratka zgodovina družbe

Družba Marijinih sester se je oblikovala v Ljubljani v zavetišču sv. Jožefa, kjer je zdaj tudi dijaški dom. Ustanoviteljica družbe je mati Leopoldina Brandis, ki je prav na praznik Karmelske Matere Božje, 16. julija 1878, prvim trem sestram podarila redovno obleko. Mati Leopoldina je bila usmiljenka, predstojnica Avstro-ogrske. Ob bolnikih, umirajočih in osamljenih ni ostala ravnodušna, temveč jim je želela pomagati. Zaslišala je božji klic nanj brez zadržkov odgovorila. Kmalu je ugotovila, da ne bo mogla ugoditi prošnjam vseh ljudi, zato je začela vzgajati dekleta, ki so se bila pripravljena predati in se z materinsko ljubeznijo posvetiti najbolj zapuščenim in bolnim v njihovih stanovanjih. Pravial družbe je zapisala v duhu sv. Vincencija Pavelskega, iz njih pa močno izžareva tudi marijanska duhovnost.

Najprej so 48 let delovale kot družba Bolniških sester in se povečevale pod okriljem družbe Hčera krščanske ljubezni, 15. marca 1926 pa se je skupnost redovnic osamosvojila in se preimenovala v Družbo Marijinih sester čudodelne svetinje. Vse do 19. julija 1948 je bilo v materni hišo Vincentinum na Vidovdanski cesti v Ljubljani vrhovno vodstvo Družbe. Ob izselitvi iz Vincentinuma so Marijine sestre dobile zasilno stanovanje v drugem nadstropju starega župnišča na Dobrovi.

Cerkev je novo Družbo potrdila leta 1940, leta 1977 pa je postala papeško pravna ustanova. Zdaj se deli na slovensko in hrvaško provinco. Štiri postojanke Marijinih sester – domačink pa so tudi v Afriki.

Vir in foto: www.vaticannews.va