Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Beseda med nami.

Pred kratkim sem naletel na tak poskus odkrivanja številnih »protislovij«. Menim, da nobenega niso ustrezno utemeljili, potem ko sem podrobno preučil trditve. Skoraj nobena ni prestala niti osnovnega preizkusa klasične logike. Dovolite mi, da na kratko preučim šibkost teh utemeljitev.

1. Koliko žena je prišlo h grobu?

Dejansko logično protislovje zahteva izključevalne trditve, na primer »samo x, y in z so bili tam in nihče drug« ali »samo trije ljudje so bili priča dogodku«. Tega ne najdemo v nobenem evangeljskem besedilu, torej ni očitnega protislovja (prim. Mt 28,1; Mr 16,1; Lk 24,1–10; Jn 20,1).

Nekateri ateisti vendarle trdijo, da je v nekem smislu kljub vsemu protislovje, ker besedila ne povedo povsem enakih stvari. Toda logika ne deluje tako, zato je absurdno in nestvarno zahtevati, da morajo štirje različni opisi, ki jih je napisalo prav toliko ljudi, na enak način poročati o tem, kar je nekdo videl.

2. So bili pri grobu stražarji?

To ni protislovje zgolj zato, ker to omenja Matej, drugi trije evangelisti pa ne. Trditve na podlagi molka ničesar ne dokazujejo. Pravo protislovje bi zahtevalo, da bi eden, dva ali trije zapisali nekaj podobnega kot »grob ni bil zastražen«.

3. Kdaj sta ženi prišli h grobu?

Opisi v Svetem pismu se glasijo: »Ko se je svital prvi dan« (Mt 28,1), »navsezgodaj, ko je sonce vzšlo« (Mr 16,2), »navsezgodaj« (Lk 24,1) – tu ni še nobenega protislovja. Nato Janez zapiše: »Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu« (Jn 20,1). 

Opisuje zgodnejši prihod samo Marije Magdalene. Vsi štirje evangeliji jo omenjajo kot eno izmed žena, Janez pa nam pove, da je stekla povedat učencema, da je grob prazen (prim. Jn 20,2). Potem ko »sta se učenca vrnila domov« (Jn 20,10), »je stala zunaj pred grobom in jokala« (Jn 20,11), zagledala vstalega Jezusa (prim. Jn 20,14–17), nato pa šla učencem povedat, da ga je videla (prim. Jn 20,18). Sklep: ni protislovja.

4. Sta ženi vstopili v grob?

Marko in Luka pravita, da sta, Matej in Janez pa tega ne omenjata. Toda če bi iskali protislovje, bi morala jasno zanikati, da se je to zgodilo, tega pa ne storita, zato ni sledu o protislovju. Matej vendarle močno namigne, da sta, kajti angel je ženama rekel: »Stopíta sèm in poglejta kraj, kamor so ga položili« (Mt 28,6).

5. Sta učenca vstopila v grob?

Janez zapiše, da sta Peter in Janez vstopila, drugi pa o tem molčijo (utemeljitev na podlagi molka in torej nobenega protislovja). Če nečesa ne omenimo, to ni enako kot zanikanje.

6. Kaj je vstali Jezus rekel ženama?

Marko in Luka molčita, Matej in Janez pa zapišeta dve različni, a ne protislovni stvari. Če bi bili protislovni, bi moral eden ali oba reči, da je Jezus rekel samo [nekaj]. Vendar tega ne storita. Logika je, kakršna je.

7. Objemanje Jezusovih nog, pozneje pa dotikanje ni dovoljeno?

Marko in Luka tega ne omenjata. Ženi sta Jezusu objeli noge in ga slavili v Matejevem evangeliju, Mariji Magdaleni pa je pozneje rekel, naj se ga ne oklepa (prim. Jn 20,17). »Oklepati se« je prevod starejših prevodov in je precej sporen. V svoji zbirki imam nič manj kot dvajset odličnih prevodov Svetega pisma, ki grško besedo prevajajo kot »objemati«, »oklepati se« ali »oprijeti se«. To pojasnilo pomena odstrani sleherno domnevno protislovje iz Janezovega evangelija.

8. Kje se je vstali Jezus prvič prikazal učencem?

Marko tega ne omenja. Drugi ne povedo, da opisujejo »prvo« prikazanje (logično gledano, ne moremo samovoljno domnevati, da je tako), zato je prav mogoče ustvariti različne usklajene kronologije, trdnega »protislovja« pa nikakor.

9. Kje se je vstali Jezus drugič prikazal učencem?

Matej in Marko molčita, zato ju ni mogoče upoštevati (utemeljitev na podlagi molka). Janez ne navede natančno, da med prikazanjema, ki ju omeni, ni bilo še kakšnega; »prvo in drugo« se lahko nanaša le na njegovo različico (ne na druge evangelije), tudi če domnevamo, da sta si omenjeni prikazovanji neposredno sledili. Enaki dejavniki veljajo za Lukovo pripoved. Protislovje je nemogoče dokazati.

10. Kje se je vstali Jezus tretjič prikazal učencem?

Samo Janez omeni tretje prikazovanje, toda to ne dokazuje, da je bilo tretje. Pika.

11. Kdaj so učenci prejeli Svetega Duha?

Matej, Marko in Luka molčijo. Drugo poglavje Apostolskih del dogodek umešča petdeset dni pozneje (večina kristjanov je prepričana, da jih je napisal Luka). Janez opisuje, da je Jezus obiskal deset učencev (brez Tomaža in izdajalca Juda) in jim vdihnil Svetega Duha (prim. Jn 20,22). Drugo poglavje Apostolskih del pa navaja povsem drug, javni dogodek z ognjenimi jeziki in govorjenjem v jezikih. Tu ni protislovja. Gre za »jabolka in hruške«, jabolko pa ni »protislovje« hruške. Tu je opisano, da so bili (učenci in tudi drugi) »napolnjeni s Svetim Duhom« (Apd 2,4). Kristjani po svetopisemski teologiji sodeč sčasoma lahko prejmejo večjo »mero« oziroma razodetje Svetega Duha, ki prebiva v njih.

12. Zakaj sta ženi nameravali oditi h grobu?

Matej zapiše, da sta ženi šli »pogledat grob«. Hoteli sta videti, ali je tak kot takrat, ko so vanj položili Jezusa, da bi tja odnesli dišave. Kateri drug razlog bi lahko imeli? Marko in Luka omenita, da sta hoteli maziliti Jezusovo telo. Matej temu ne nasprotuje, temveč to preprosto (domnevno) zapiše z drugimi besedami. Janez ne navede razloga, toda spet lahko logično sklepamo, da se navezuje na maziljenje telesa.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Beseda med nami (2/2022). Revijo lahko prelistate TUKAJ.