Jubileja, 110. obletnice prve mature, ki je v celoti potekala v slovenskem jeziku, so se na Škofijski klasični gimnaziji (ŠKG) spomnili danes, v petek, 23. junija 2023,v okviru proslave ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta. V navzočnosti ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta je bil slavnostni gost in govornik prejšnji slovenski predsednik Borut Pahor. 

Bivši predsednik republike je dijake nagovoril s spomini na čas osamosvojitve in refleksijo 32 let, ki so pretekle od takrat. Ob koncu jim je dejal: "Imate sanje, mi pa v vas – upam, da to ni preveliko breme – polagamo neko veliko upanje, da boste s tem moralnim kompasom, z vašim znanjem in talentom, prevzeli skrb ne le zase in za družine, ki si jih boste ustvarili, ampak tudi za našo narodno in državljansko skupnost." 

Celotnemu nagovoru Boruta Pahorja lahko prisluhnete v spodnjem videu, več fotografij z današnje prireditve pa je na koncu prispevka. 

Z velikimi napori in kljub nasprotovanju

Prva matura v slovenskem jeziku je zgodovinski mejnik v razvoju slovenskega šolstva in uveljavljanju slovenskega jezika v javni rabi. Ustanovitelj Zavoda sv. Stanislava, škof Anton Bonaventura Jeglič, je v takratni avstro-ogrski državi z velikimi napori in kljub nasprotovanjem uresničil zamisel o postavitvi popolne slovenske gimnazije.

V Sloveniji je bil med letoma 1997 in 2022 delež maturantov s pohvalo (vsaj 30 točk) 4 %, na ŠKG pa kar 13 %.

Polovica je dosegla najboljši uspeh

Zrelostni izpit je opravljalo in opravilo vseh 30 dijakov 8. razreda gimnazije, kar polovica je dosegla najboljši uspeh, »zreli z odliko«. Pisni izpiti so bili od 9. do 12. junija 1013, ustni pa od 5. do 9. julija 1913 iz slovenščine, nemščine, latinščine, grščine, domoznanstva in matematike. Med prvimi maturanti je bila polovica poznejših duhovnikov, pa tudi doktorji filozofije, slavistike, zdravniki in pravniki.

Prva matura (v celoti) v slovenskem jeziku leta 1913 na takratni Knezoškofijski privatni gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. FOTO: arhiv Zavoda sv. Stanislava

Valentin Meršol in Filip Terčelj

Med njimi sta bila tudi Valentin Meršol, ki je kot zdravnik leta 1945 rešil številne slovenske begunce na Koroškem, in mučenec Filip Terčelj, primorski duhovnik in pesnik. Šola je z izvrstnim ugledom nadaljevala svoje poslanstvo vzgoje in izobrazbe do konca 2. svetovne vojne, ko je Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 3. septembra 1945 ukinilo vse zasebne gimnazije.

Kar 13 % maturantov s pohvalo

Leta 1995 so maturo spet uvedli kot državni izpit. Splošna matura na gimnazijah je sestavljena iz 5 predmetov, od tega treh obveznih (slovenščina, matematika in aktivni tuji jezik) in dveh izbirnih. Od ponovne ustanovitve ŠKG leta 1993 pa do danes je na njej maturiralo 4013 maturantov, med katerimi jih je kar 27 doseglo vse možne točke na maturi (34). V Sloveniji je bil med letoma 1997 in 2022 delež maturantov s pohvalo (vsaj 30 točk) 4 %, na ŠKG pa kar 13 %.

Del maturantov Škofijske klasične gimnazije v šolskem letu 2017/18. FOTO: arhiv ŠKG

Po 50 letih spet matura v Zavodu

V šolskem letu 1996/97 so bili na šoli prvič dijaki vseh štirih letnikov, junija 1997 pa je v Zavodu po več kot 50 let spet potekala matura, tedaj iz desetih predmetov, danes jih je kar 15, mednje se je leta 1999 vrnila tudi klasična grščina. ŠKG še naprej ohranja klasičnost v slovenskem srednješolskem sistemu, saj vsako leto le na njej poteka matura tudi iz grščine.

Med najboljšimi slovenskimi gimnazijami

19 dijakov ŠKG je vzporedno uspešno zaključilo tudi srednjo glasbeno šolo. Sicer pa je med letoma 1997 in 2002 kar 46 »škofijcev« na maturi doseglo najboljši uspeh v državi pri posameznih predmetih. Tudi sicer podatki o uspehu na maturi kažejo, da je ŠKG med najboljšimi slovenskimi gimnazijami, njeni maturanti pa dosegajo nadpovprečne dosežke na matematično-naravoslovnem, družboslovnem področju in pri znanju tujih jezikov.

Med letoma 1997 in 2002 je kar 46 »škofijcev« na maturi doseglo najboljši uspeh v državi pri posameznih predmetih.

V Idriji že leta 1908

Če zavrtimo kolesje zgodovine za stoletje v preteklost, je prva matura za 7-razredne realke po veljavni šolski zakonodaji v slovenskem (in prav tako tudi nemškem) jeziku potekala leta 1908 na Mestni realki v Idriji, prva matura za popolne 8-razredne gimnazije v slovenskem jeziku pa torej leta 1913 v Šentvidu nad Ljubljano. Obe maturi sta odločilno vplivali na razvoj šolstva na slovenskem.

Več o zgodovini in razvoju mature na Slovenskem

Več o zgodovini in razvoju mature na Slovenskem pa je spregovoril Stane Okoliš, prof. zgod., muzejski svetovalec in direktor Šolskega muzeja Slovenije, ob praznovanju okroglega jubileja, 100. obletnice prve mature v slovenskem jeziku leta 2013. Njegov prispevek v celoti si lahko preberete v spodnji priponki.

matura_v_slovenskem_jeziku_Okolis.pdf

1/8