Po ocenah Vatikana je na svetu vsako leto zaradi svoje vere usmrčenih več kot 100.000 kristjanov. Ta številka temelji na 'verodostojnih ocenah', je v začetku tedna na zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice pojasnil nadškof Silvano Maria Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Kristjani so preganjani na različnih območjih, predvsem v Afriki, Aziji in na Bližnjem Vzhodu, kjer so pogosto žrtve napadov in posilstev; po Tomasijevih besedah tam uničujejo njihova svetišča in ugrabljajo duhovnike na vodilnih položajih, kot se je to nazadnje zgodilo v Siriji.

V Vatikanu so 'globoko zaskrbljeni' zaradi vse pogostejšega kršenja pravice do verske svobode na splošno, pa tudi zaradi nenehne diskriminacije in ciljnih napadov na številne krščanske skupnosti, je poudaril nadškof Tomasi v svojem nagovoru. Do omenjenih primerov prihaja predvsem zaradi 'sektaštva, nestrpnosti, terorizma in diskriminatornih zakonov', razčlenjuje vatikanski predstavnik.

Nadškof Tomasi je izrazil tudi zaskrbljenost glede razvoja v zahodnih deželah: v številnih državah, kjer krščanstvo z zgodovinskega stališča igra pomembno vlogo, so kristjani v javnem življenju pogosto potisnjeni na rob družbe, zgodovinski in socialni prispevek Cerkve je povsem spregledan, verske skupnosti pa so deležne številnih omejitev pri opravljanju svojih socialnih in človekoljubnih dejavnosti.

Krščanstvo pa naj bi 'služilo v blagor celotnega človeštva' in igra pomembno vlogo pri posredovanju vrednot in zagotavljanju človekovega dostojanstva, je poudaril Tomasi. Poleg tega Cerkev opravlja pomembno delo na socialnem področju, pri izobraževanju, oskrbi otrok in starostnikov, spremljanju in oskrbovanju bolnikov in invalidov, pomoči beguncem in socialni rehabilitaciji, denimo v sirotišnicah. To delo opravlja brez vprašanj po verski ali etnični pripadnosti svojih oskrbovancev. »To služenje zagotovo ne more biti razlog za diskriminacijo kristjanov«, je izpostavil nadškof.

V svojem nagovoru je Tomasi omenil tudi sporočilo papeža Frančiška ob 1.700-letnici Milanskega edikta, s katerim je bila leta 313 v Rimskem cesarstvu prvikrat zakonsko utemeljena pravica do verske svobode. Vsi pristojni naj bi, je papeževa želja, 'spoštovali pravico do javnega izražanja vere in brez predsodkov sprejemali prispevek, ki ga krščanstvo še naprej ponuja današnji kulturi in družbi'.

Foto: arhiv Družine / O. N.