Unicef je po tisočih dneh vojne v Ukrajini objavil statistiko, ki pravi, da je bilo v tem obdobju tam ubitih ali ranjenih najmanj 2.406 otrok, poroča avstrijski Kathpress. V povprečju to pomeni okoli 16 otrok na teden. Poleg tega je v državi še na milijone otrok, ki so jih napadi prizadeli na najrazličnejše druge načine.

Ruski napadi so močno prizadeli tudi osnovno oskrbo z vodo in elektriko. Po podatkih Združenih narodov 1,7 milijona otrok nima dostopa do čiste vode, kar 3,4 milijona otrok pa do urejenih sanitarnih prostorov. Poleg tega so ruski napadi v veliki meri uničili energetsko infrastrukturo.

Otroci v napadih umirajo v svojih posteljah, v bolnišnici ali na igrišču. Živijo v nenehnem strahu, mnogi več ur na dan preživijo v kleteh, nad njimi pa zavijajo sirene, ki opozarjajo na zračni napad.

Izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell posledice za ukrajinske otroke označuje kot »pretresljive in nesprejemljive«: otroci v napadih umirajo v svojih posteljah, v bolnišnici ali na igrišču. Živijo v nenehnem strahu, mnogi več ur na dan preživijo v kleteh, nad njimi pa zavijajo sirene, ki opozarjajo na zračni napad, kot opisuje Russellova.

Poleg tega je bilo od začetka vojne poškodovanih ali uničenih skoraj 1.500 izobraževalnih ustanov in več kot 650 zdravstvenih ustanov. Brez nadaljnje in večje podpore otrokom bodo po besedah Unicefove predstavnice »duševne rane te vojne čutile še generacije«.

Ukrajinski  in palestinski otroci na obisku v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

500.000 otrok, rojenih med vojno

Po nedavnih izračunih človekoljubne organizacije Save the Children se je od začetka vojne v Ukrajini rodilo skoraj pol milijona otrok. Ob tem so bile zdravstvene ustanove, kot so bolnišnice, od februarja 2022 večkrat tarča ruskih napadov, so v začetku tedna pojasnili predstavniki omenjene organizacije. Kot poudarjajo, je »nesprejemljivo, da se otroci rojevajo med letalskimi napadi ali da nosečnice zaradi strahu pred napadom ne gredo na pregled v bolnišnico«.

Prihajajoča zima bo v Ukrajini še posebej težka, saj je v številnih delih države zaradi napadov pričakovati prekinitve dobave elektrike in ogrevanja.

Prihajajoča zima bo v Ukrajini še posebej težka, saj je v številnih delih države zaradi napadov pričakovati prekinitve dobave elektrike in ogrevanja. Nekatere družine bodo morale zaradi visokih cen energije izbirati med stroški ogrevanja in hrane. Zimske temperature naj bi dosegle do minus 20 stopinj Celzija.

Papež Frančišek z ukrajinsko zastavo. FOTO: Vatican Media

Iskanje poti za dosego miru

Andrea Tornielli, uredniški direktor vatikanskega Dikasterija za komunikacijo, v svojem premišljevanju obžaluje »težko določljivo – a zelo veliko – število smrtnih žrtev, civilnih in vojaških, nedolžnih žrtev«, kot so otroci, ubiti na ulicah, v šolah, na svojih domovih; pa več sto tisoč »ranjenih in travmatiziranih ljudi, ki bodo vse življenje ostali invalidi, družin, ki so ostale brez domov«.

Kot piše, nič ne more opravičiti te tragedije, ki bi jo lahko prej ustavili s t. i. »shemami miru«, ne pa da smo se vdali domnevni neizogibnosti spopada. Zdaj bi si morali po mnenju Torniellija zastavljati eno samo vprašanje: kako končati ta spor, kako doseči premirje in nato pravičen mir.

Nujno je, da Evropa znova pridobi vlogo, vredno svoje preteklosti in tistih voditeljev, ki so v obdobju po vojni zgradili skupnost narodov, ki je stari celini zagotovila desetletja miru in sodelovanja.

Premirje in nato mir, dosežen s pogajanji, mora biti cilj, za katerega si prizadevajo vsi, ne more biti prepuščen obljubam enega samega voditelja. Nujno je, piše vatikanski predstavnik, da Evropa znova pridobi vlogo, »vredno svoje preteklosti in tistih voditeljev, ki so v obdobju po vojni zgradili skupnost narodov, ki je stari celini zagotovila desetletja miru in sodelovanja«.

Nujno potrebujemo mednarodne »možganske truste«, ki bodo sposobni poiskati pot do miru, sprejemljivo za vse. Po besedah vatikanskega državnega tajnika kardinala Parolina, piše Tornielli, »bi bili za to potrebni državniki z daljnovidnim pogledom, sposobni pogumnih potez ponižnosti, sposobni misliti na dobro svojih ljudstev«. Potrebno pa je tudi, da ljudstva, povzdignejo svoj glas in zahtevajo mir.

Predsedniški par v teh dneh v Sloveniji gosti ukrajinsko prvo damo Oleno Zelensko. FOTO: Bor Slana/STA

Olena Zelenska na obisku v Sloveniji

V našo državo pa je včeraj na povabilo soproga predsednice republike Aleša Musarja prispela soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska, ki se danes udeležuje letnega zasedanja Svetovalnega odbora ITF - Ustanove za krepitev človekove varnosti: kot sporočajo z urada predsednice, je srečanje posvečeno humanitarnim potrebam Ukrajine.

Olena Zelenska je skupaj s soprogom predsednice včeraj obiskala pediatrično kliniko v Ljubljani, danes pa bo na omenjenem srečanju predstavila potrebe Ukrajine na področju humanitarne pomoči žrtvam vojne. Pred tem bo obiskala še Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer bo predala knjižno donacijo ukrajinskih del.