Rojstni datum Društva Narodna galerija je 18. september 1918, ko je bil v negotovih razmerah razpadajoče dvoglave monarhije sklican ustanovni občni zbor. "Narodna galerija je nastala iz slovenstva, zrasla je iz pobude zavednih Slovencev, orientiranih v slovanski svet. Ni nastala kot cesarska ne kot plemiška ustanova, ampak na pobudo meščanstva, tik pred koncem prve svetovne vojne," je za Družino povedala direktorica Barbara Jaki. Dolgoletne pobude zavednih meščanov, ustvarjalcev kulturnega življenja tistega časa, so na ustanovnem sestanku udejanjili, ustanovili društvo in začeli načrtno zbirati stare umetnine, da bi, kot so zapisali v ustanovno litino, »zbrali čim več umetnin slovenskega genija«. (več o stoletni zgodovini nacionalne ustanove za likovno umetnost v novi tiskani številki Družine)

Iz Kresije v Narodni dom, že čez deset let (1928) prva razstava z 230 umetninami, dela posodil tudi Škofijski muzej

Začelo se je brez umetnostnega fonda in brez razstavnih prostorov. Narodna ozaveščenost je pripomogla k oblikovanju ustanove, ki je prevzela mestno umetnostno zbirko in jo, dopolnjeno s prvimi nakupi, marca 1920 slovesno odprla v stanovanjskih prostorih prvega nadstropja ljubljanske Kresije. Junija 1924 je Društvo Narodna galerija od magistrata prevzelo v najem Jakopičev paviljon in tako pridobilo razstavišče za občasne razstave, že novembra 1925 pa je dobilo v uporabo tudi večji del prostorov v Narodnem domu, z izjemo tistih, ki jih je zasedalo telovadno društvo Sokol, kasnejši Partizan, še kasneje preimenovan v Narodni dom.

Ob praznovanju desetletnice obstoja Društva Narodna galerija so decembra 1928 v dvanajstih prostorih Narodnega doma postavili na ogled razstavo 230 slik, 132 kipov in 746 del na papirju kot izbor del iz galerijske zbirke; iz te društvene zagnanosti pa je junija 1933 sledilo odprtje stalne razstave, za katero so svoja dela odstopili ali posodili tudi Narodni muzej, Škofijski muzej in že omenjena zbirka ljubljanske mestne občine.


Danes je na tri tisoč kvadratnih metrih razstavljenih prek 600 umetniških del iz obdobij od konca 12. stoletja do sredine 20. stoletja.

Najodličnejša slovenska kulturna inštitucija za likovno umetnost minulih obdobij

Društvo Narodna galerija so avgusta 1945 z državnim dekretom razpustili, s 1. junijem 1946 pa je bila z državno uredbo ustanovljena Narodna galerija kot državna ustanova. Rast umetnostnega fonda, ki jo je leta 1986 znatno dvignila še inkorporacija t. i. vladnega fonda, je narekovala širitev prostorov, zato je bilo leta 1994 stavbi Narodnega doma dograjeno novo krilo z razstaviščem za občasne razstave, z galerijsko etažo za evropsko zbirko, z depojskimi in garažnimi prostori, s sodobnimi pisarnami za strokovne delavce in prostori za knjižnico, fototeko in fotoatelje, kar vse je omogočilo posodobitev muzejskih standardov. Manjkajoča povezava med Narodnim domom in novim krilom je oteževala nemoteno delo, in to pomanjkljivost je septembra 2001 odpravila postavitev nove steklene avle, ki je povezala oba obstoječa dela. Ob bližajočem se častitljivem jubileju se je pred nekaj leti končno začela temeljita obnova palače Narodni dom. Pridobitvi dodatnih prostorov je sledila preurejena in občutno razširjena stalna postavitev umetnostne zbirke, zajete v časovnem loku od začetka 13. do sredine 20. stoletja. Odmevna otvoritev 27. januarja 2016 kot rezultat dolgoletnih prizadevanj po posodobljenju zbirke nacionalnega pomena je še močneje utrdila mesto Narodne galerije med evropskimi umetnostnimi muzeji. "Narodna galerija, s stoletno tradicijo, utrjuje položaj najodličnejše slovenske kulturne inštitucije za likovno umetnost minulih obdobij in je zakladnica slovenske likovne ustvarjalnosti.

Kako se je v nastajanje zbirke vključila Cerkev, kaj je daroval škof Jeglič in kakšen delež zbirke predstavlja sakralna umetnost pa v tiskani številki Družine

Danes zvečer bodo za obiskovalce razrezali jubilejno torto, jutri (v sredo) bodo na akademiji prejeli zlati znak Republika Slovenije

Jubilej so v Narodni galeriji začeli praznovati že junija z odprtjem retrospektivne razstave del slikarke Ivane Kobilca (več https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/kofetarica-vabi), danes, na praznični dan, dopoldne so na tiskovni konferenci predstavili katalog o Kobiličnem življenju in delu na več kot 500 straneh. Po besedah direktorice Barbare Jaki je to najobsežnejši katalog Narodne gaerije v sto letih njenega obstoja. Nocoj, v prazničnem večeru 18. septembra, bo vstop v galerijo (do polnoči) prost, ob 20. uri bodo razrezali jubilejno torto. Jutri zvečer bo slavnostna akademija, predsednik republike jim bo podelil zlati znak. (več v tiskani številki Družine)


Katalog o ustvarjanju Ivane Kobilca ima prek 500 strani, po besedah direktorice Barbare Jaki je ena najbolj kakovostnih publikacij v stoletni zgodovini Narodne galerije. Z monografijo so po besedah Jakijeve pokrili kar nekaj belih lis iz življenja Ivane Kobilce: Predstavlja neizčrpen vir za nadaljnji študij življenja in dela naše največje slikarke na prelomu 19. in 20. stoletja. Katalog bo pospremil razstavo, ki bo na ogled do 10. februarja. Od konca junija do nedelje, 16. septembra, si jo je ogledalo 12.442 obiskovalcev. Osrednje besedilo v katalogu podpisuje Jure Mikuž, tudi soavtor razstave.