FOTO: Arhiv Družine.


Alojzij Šuštar je bil rojen 14. novembra 1920 v Grmadi nad Trebnjem, kjer je preživel otroštvo. Po končani gimnaziji v Šentvidu je odšel v Rim, kamor ga je poslal takratni ljubljanski škof Gregorij Rožman, na študij filozofije in teologije. V Rimu je bil leta 1946 tudi posvečen v duhovnika.

Postane ljubljanski nadškof

Prvi del svojega duhovniškega delovanja je opravljal zlasti v Švici, kjer je prevzel vrsto pomembnih cerkvenih funkcij. Leta 1980 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita. Škofovsko posvečenje je prejel 13. aprila 1980 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Ljubljansko nadškofijo je vodil kar 17 let (1980–1997).

Njegovo škofovsko geslo se je glasilo »Božjo voljo spolnjevati«, kar je vestno in predano izpolnjeval vse svoje življenje. Alojzij Šuštar je umrl 29. junija 2007 v starosti 86 let.

Nadškof Šuštar in osamosvojitev Slovenije

Nadškof Šuštar je imel pomembno vlogo v dneh osamosvojitve naše države in ga upravičeno imenujemo kot enega od očetov slovenske samostojnosti. V odločilnih in kritičnih trenutkih našega naroda je komuniciral s takratnim papežem in drugimi pomembnimi ljudmi v Evropi in po svetu ter tako pomembno vplival k priznanju Slovenije kot samostojne države. Ob 10. obletnici osamosvojitve je Alojzij Šuštar prejel tudi najvišje državno odlikovanje za pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije.

V torek, 10. novembra 2020, je v okviru projekta ljubljanske Teološke fakultete potekal simpozij o nadškofovem pomenu v Cerkvi na Slovenskem, slovenski družbi in širšem evropskem prostoru. Spregovorilo je več govornikov, ki so nadškofa predstavili z zgodovinskega, teološkega, filozofskega, političnega, cerkvenega in povsem človeškega vidika. Vsem je bilo skupno to, da so Alojzija Šuštarja imenovali kot iskreno prijaznega človeka, ki se je venomer trudil za dobre odnose. Bil je resnično nadškof, v katerem je bilo nekaj svetniškega.


Kip nadškofa Šuštarja pred župnijsko cerkvijo v Trebnjem. FOTO: Jože Potrpin.

»Klic k pomiritvi je glasnejši od razpok naše skupne preteklosti«

»Ko stojimo na pragu tridesete obletnice teh dogodkov, je naša državljanska dolžnost, da se poklonimo spominu na tiste, ki jih ni več in brez katerih Slovenija danes ne bi bila suverena država, enakopravna med enakopravnimi državami mednarodne skupnosti. Ena izmed teh izjemnih osebnosti je bil nadškof dr. Alojzij Šuštar,« je na simpoziju dejal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in dodal: »Nadškof je čutil, da je želja po sožitju močna, da je klic k pomiritvi glasnejši od razpok naše skupne preteklosti. Tenkočutno je znal slišati neizrečeno in spodbuditi tisto, kar se je mnogim zdelo nepredstavljivo – to ga je utrdilo ne le kot duhovnega voditelja, ampak tudi kot moralno avtoriteto.«



Vabljeni k ogledu simpozija in k branju monografije o Alojziju Šuštarju, ki sta jo uredila dr. Anton Jamnik in dr. Bojan Žalec.




Preberite še:
- Simpozij ob 100-letnici rojstva nadškofa Šuštarja