Bil je »starosta slovenske politike«, soustanovitelj Slovenske demokratične zveze (SDZ), prvi predsednik demokratične slovenske skupščine, skupaj z dr. Petrom Jambrekom je dal neizbrisen pečat slovenski ustavi. Bil je gojenec »škofovih zavodov«, pravnik, (zaslužni) profesor, poslanec, avtor številnih knjig, sodelavec Nove revije in prejemnik najvišjega državnega odlikovanja, reda za izredne zasluge. Umrl je 20. oktobra 2015. Bil je partizan, borec, interniranec, a ni nikdar zatajil svoje osebne vere, da je kristjan.

Zavzemanje za pravičnost in solidarnost

Ob njegovi smrti, 21. oktobra 2015, je svojcem dr. Franceta Bučarja globoko sožalje v imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) izrekel njen tedanji predsednik, škof msgr. Andrej Glavan, ki je obenem izrekel tudi priznanje za vse pokojnikovo delovanje na področju družbenega in političnega življenja. »Zlasti se ga v molitvi spominjam zaradi njegove izjemnega prispevka pri osamosvojitvi Slovenije in njegovega delovanja znotraj naše Cerkve. Kot kristjan je iskal resnico in se po svojih najboljših močeh zavzemal za pravičnost in solidarnost,« je še pisalo v sožalnem sporočilu škofov.

Zanimiva in prepletena življenjska pot

Pri pogrebni maši za pokojnega Franceta Bučarja je zbrane nagovoril ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. »V tem trenutku žalosti in slovesa tudi mi vstopamo v pogovor z Bogom. Lahko mu povemo svoje spomine, pričakovanja in hvaležnost za delo in zavzemanje za vse dobro pokojnega Franceta Bučarja. Pred Gospodom se lahko pogovarjamo o darovih, ki jih je pokojni prejel v svojem življenju, ki jih je uporabil tako za svojo družino kot za naš narod in državo. Lahko mu govorimo in se čudimo o njegovi zanimivi in prepleteni življenjski poti, zlasti v družbenem in političnem življenju,« je poudaril škof Šuštar.

Kipa dr. Franceta Bučarja in dr. Jožeta Pučnika. FOTO: Ivo Žajdela

Vseskozi je ostal vernik

In nadaljeval: »Gospodu Bogu lahko povemo, kako se je pokojni France Bučar trudil, da je v življenju ostajal v zavzetem odnosu z Bogom in v skupnosti Cerkve. Vseskozi je ostal vernik in prejel tudi milost, da se je s svetimi zakramenti, posebej z zakramentom bolniškega maziljenja, pripravil na odhod v večnost. Bogu lahko v tem molitvenem pogovoru predstavimo še mnoge druge stvari iz življenja pokojnega, o katerih poslušamo v nagovorih njegovih prijateljev, znancev in sodelavcev.«

Vse življenje se je bojeval, da bi dosegel luč razuma

V nagovoru ob koncu pogrebne maše pa je pokojnikov prijatelj, p. prof. dr. Edvard Kovač, izpostavil simboliko, da se je Bučar rodil na praznik luči, svečnico, kajti »vse življenje se je bojeval, da bi dosegel luč razuma, doumel zgodovinske trenutke, kot Slovenec razsvetlil svoj narod in se hkrati kot kristjan odpiral večnostni luči, tisti, ki opogumlja in razsvetljuje srce ter daje navdih za značajsko doslednost in etično pokončnost. In naš profesor France je bil zares pokončen mož,« je izpostavil p. Kovač.

Kristjan sem!

Dr. Bučarja je označil za velikega svetovljana in velikega Slovenca, državnika in osebnega prijatelja, laika in kristjana, profesorja in hkrati skrbnega družinskega moža in očeta, ter se mu zahvalil tudi za krščansko držo: »Vedel je, da se o najglobljih rečeh ne da govoriti, saj so najlepše in večnostne resnice le na dnu srca in neizgovorljive. Morda jih je mogoče zaslutiti in živeti v zakramentalnih skrivnostih, ki jih je pokojni znova z radostjo in diskretnostjo podoživel. Toda ko je bilo treba, je znal reči tako kot prvi krščanski pričevalci pred sodniki: Kristjan sem!«

Pravičen do resnice, do naroda, do svojih dragih

In če bi želeli z eno samo svetopisemsko besedo označiti Bučarjevo osebnost, je še poudaril p. Edvard Kovač, potem bi bila to pravičnost. »Bil je pravičen do resnice, ki jo je iskal in izgovarjal; pravičen do svojega naroda, za katerega je živel in mu hotel privoščiti samostojno prihodnost; pravičen do svojih dragih, ker je znal tehtati besedo tudi v sproščenem pogovoru; in slednjič pravičen do vsakogar, saj je zahteval pravico za vsakega človeka in s tem vzpostavljal demokratično družbo.«

Avtorica Rosvita Pesek z Bučarjevimi svojci na predstavitvi knjige Bučar. FOTO: Tatjana Splichal

Velik Slovenec in prepričan Evropejec

»Bil je svojeglav, nepopustljiv, trmast, discipliniran in bojevit. Izvrsten mislec širokih obzorij. Taktik in analitik. Deloholik do zadnjega. Kristjan. Velik Slovenec in prepričan Evropejec,« je zapisala Rosvita Pesek, televizijska voditeljica in avtorica knjige Bučar, ki je izšla pri celovški Mohorjevi. Nedavno pa je izšla tudi knjiga publicista mag. Igorja Omerze Velikani slovenske osamosvojitve in Udba: France Bučar – Tikveš, ki dokumentirano opisuje obsežno zalezovanje Bučarja med letoma 1975 in 1990.

Večkrat blizu zapora

Udba je namreč Francetu Bučarju nadela »zalezovalno« kodno ime Tikveš. V zadnjih letih propadlega režima je bil najbolj tajno spremljan posameznik v socialistični Sloveniji, v njegovi domačiji v Bohinjski Bistrici so tajni policaji vgradili prisluškovalne naprave celo v stranišču, pojasnjuje avtor knjige Omerza. Bučar je bil blizu zapora zaradi pisanja v 57. številko Nove revije in zaradi za tiste čase »radikalnega in neustrašnega« nastopa pred odborom Evropskega parlamenta 20. januarja 1989.

Bučarjev poklon škofu Vovku

Pozabljeno pa ostaja, kako je dr. France Bučar orisal škofa Antona Vovka: »Osebnost, ki je v največji in odločilni meri vplivala na razvoj slovenske družbe na najbolj kritični, prelomni točki njenega oblikovanja v sredini preteklega stoletja, s tem, da je s svojo dejavnostjo in pogumom ustvarila temelj, na katerem so lahko nadaljevali vsi, ki so si prizadevali za svobodno družbo in za samostojno Slovenijo, je bil prav škof Vovk. Dal jim je tudi osebni zgled. Brez škofa Vovka ne bi bilo današnje svobodne Slovenije. Slovenski narod ostaja njegov trajni dolžnik.«

Simpozij v Slovenski matici

Slovenska matica pripravlja simpozij ob 100-letnici rojstva dr. Franceta Bučarja, ki bo danes, v četrtek, 2. februarja 2023, od 9. ure naprej v dvorani Slovenske matice. Med številnimi govorniki v treh sklopih (Življenjske zgodbe, Bučar kot politik, Bučarjevo znanstveno delo) bodo tudi p. Edvard Kovač, Miro Cerar, Andrej Rahten, Boris A. Novak, Rajko Pirnat in zakonca Hribar. Državni zbor pa obletnico Bučarjevega rojstva obeležuje s priložnostno razstavo njegovih del in krajšim foto-video spominom v preddverju velike dvorane, ki bosta na ogled do 3. februarja.