Po prvih napovedih, da bodo ruske sile v le nekaj dneh prevzele nadzor nad državo, sta se zdaj obe strani znašli v vojni izčrpavanja.

»Za mnoge Ukrajince je trenutna invazija le podaljšek oboroženih spopadov, ki so izbruhnili v začetku leta 2014 in se končali z rusko priključitvijo Krima. Podoben scenarij se je takrat obetal v regijah Lugansk in Doneck, kjer so separatisti razglasili neodvisnost, a se je fronta po mednarodnem posredovanju ustalila,« poroča STA. 

Oktobra lani je Rusija ob meji z Ukrajino začela kopičiti enote, oblasti pa so objavile vrsto zahtev, med drugim, da naj se zveza Nata odreče nadaljnjemu širjenju. V Natu so te zahteve zavrnili, Putin pa je 24. februarja odredil napotitev vojakov v Ukrajino.

»Kljub splošnemu pričakovanju, da bo ruska vojska hitro porazila ukrajinske sile, se to ni zgodilo. Po petih tednih vojne je Rusija opustila obleganje Kijeva, kmalu zatem pa so v javnost prišla poročila, da so v kijevskem predmestju Buča našli veliko število trupel civilistov. Ruska vojska se je po začetnih ponižujočih porazih in počasnemu napredovanju v okolici Kijeva in na severu države aprila osredotočila na "popolno osvoboditev" Donbasa. Po skoraj stotih dneh vojne je tako ruska ofenziva zdaj videti bolj usklajena,« še poroča STA. 

Rusija naj bi nadzirala že petino ozemlja Ukrajine.

Ruske sile so si zagotovile kopenski most med Donbasom in Krimom, ki ga bodo Ukrajinci težko osvobodili. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa naj bi Rusija sedaj nadzirala že petino ozemlja Ukrajine. 

Ruska invazija je za seboj že pustila daljnosežne posledice. Razmere so prerasle v humanitarno krizo, spremenile so svetovno prehransko in energetsko varnost ter sprožajo vprašanja o strukturi globalne varnosti.

Zelenski se je Zahodu zahvalil za obljubljeno orožje

Bitka za Severodoneck še ni končana, je danes sporočila ukrajinska vojska. Medtem ko se na vzhodu Ukrajine nadaljujejo srditi spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zahvalil ZDA in drugim zaveznicam za obljube o dobavi sodobnega orožja.

Zelenski je v četrtkovem večernem nagovoru omenil predvsem ameriški raketni sistem himars. »To orožje bo resnično pomagalo rešiti življenja naših ljudi in zaščititi našo državo,« je dejal. Zahvalil se je tudi Švedski, ki je v četrtek Ukrajini med drugim obljubila dobavo protiladijskih raket.

Odzval se je tudi na dogovor EU o novih sankcijah proti Rusiji, ki vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte. »Svet se končno odpoveduje ruski nafti,« je dejal ukrajinski predsednik.

Članice EU potrdile šesti sveženj sankcije proti Rusiji

Države članice Evropske unije so danes potrdile šesti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki vključuje tudi delni embargo na uvoz ruske nafte. Poleg tega bodo v okviru sankcij iz sistema Swift izključili še tri ruske banke, tudi Sberbank.

EU z novim svežnjem sankcij prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v EU. Prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte bo trajalo šest mesecev, za naftne derivate pa osem. Za surovo nafto, dobavljeno po naftovodih, velja začasna izjema. Tako lahko države članice, ki so zaradi svoje geografske lege odvisne od ruske nafte, to še naprej dobavljajo po naftovodih.

Ukrajinski veleposlanik trdi, da po 100 dnevih vojne še vedno ni obljubljenega težkega orožja iz Nemčije

Ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andrij Melnik je danes pozval k hitrejši dostavi težkega orožja njegovi domovini. Orožje, ki ga je Nemčija Ukrajini obljubila, namreč še vedno ni prispelo. »Po stotih dnevih vojne ni v Ukrajino prispel niti en kos težke vojaške opreme iz Nemčije,« je povedal Melnik. 

Čeprav je veleposlanik pozdravil nedavno uradno sporočilo nemškega kanclerja Olafa Scholza, da bo Nemčija Ukrajini poslala orožje kot je sistem zračne obrambe Iris-T, pa je hkrati tudi opozoril, da bo prvi kos orožja v Ukrajino verjetno prispel šele konec junija.

Kancler Scholz je v četrtek v nemškem parlamentu napovedal dostavo sistema Iris-T Ukrajini, kot tudi sledilne radarje za odkrivanje topniških položajev. Nemčija želi Ukrajini prav tako dostaviti štiri lansirnike raket iz lastne zaloge.

ZN: V vojni v Ukrajini ne bo zmagovalcev

V vojni v Ukrajini ne bo zmagovalcev, ruska invazija, ki poteka že sto dni, pa je za seboj pustila opustošenje in izgube, so danes opozorili Združeni narodi. Humanitarno pomoč zaradi ruske vojne potrebuje 15,7 milijona ljudi, je opozoril koordinator Združenih narodov za krizo v Ukrajini Amin Awad.

»Ta vojna nima in ne bo imela zmagovalca,« je dejal. »Nasprotno, že sto dni smo priča temu, kaj vse je izgubljeno: življenja, domovi, delovna mesta in obeti za prihodnost. Priča smo bili uničenju in opustošenju v mestih, krajih in vaseh. Prizaneseno ni šolam, bolnišnicam in zavetiščem,« je opozoril Awad.

V samo treh mesecih je bilo po njegovih besedah skoraj 14 milijonov Ukrajincev, večinoma žensk in otrok, prisiljenih zapustiti svoje domove, kar je »pojav brez primere v vsej zgodovini«. Vojna je ustavila izobraževanje za približno tri milijone otrok, po vsej državi več sto tisoč ljudi nima dostopa do vode in elektrike, milijoni pa ne vedo, od kod bo prišel njihov naslednji obrok.

Pri tem je zatrdil še, da se bodo prizadevanja ZN za odzivanje na uničujoče posledice vojne nadaljevala. »Predvsem pa potrebujemo mir. Vojna se mora končati takoj,« je pozval, medtem ko pogajanja med Kijevom in Moskvo že več tednov stojijo na mrtvi točki.

Zelenski na stoti dan vojne kljub vsemu ostaja optimističen glede njenega izida

Zmaga bo ukrajinska, je v današnjem video nagovoru ob stotem dnevu vojne dejal predsednik Volodimir Zelenski. V video nagovoru sta se predsedniku pridružila tudi premier Denis Šmihal in predsedniški svetovalec Mihajlo Podoljak, ki bila ob predsedniku že v videu na prvi dan vojne, 24. februarja.

Rusko napredovanje je ukrajinska vojska uspela upočasniti in jih odvrniti od zasedbe glavnega mesta Kijev, zaradi česar se je Moskva odločila vse moči upreti v zasedbo Doneškega bazena na vzhodu.

Po besedah Zelenskega Rusiji ne bo uspelo. »Naša ekipa je bistveno večja. Ukrajinske oborožene sile so tu. Kar pa je najpomembneje, tu so naši državljani, ki Ukrajino branijo že sto dni,« je dejal.

Rusija sicer po besedah Zelenskega trenutno nadzira petino ukrajinskega ozemlja, s čimer je potrojila površino zasedenega ozemlja iz leta 2014, ko je zasedla Krim in dele Donbasa. Najsrditejši boji trenutno potekajo v industrijskem mestu Severodoneck. Pri tem naj bi po besedah Zelenskega ruska vojska napadala tako ukrajinsko vojsko kot civilno infrastrukturo.