Golobova vlada v jesen vstopa z rekordno javnomnenjsko podporo. Za to je morda zaslužen predvsem počitniški čas, ko izzivi prihodnosti niso tako opazni. Del tega sproščenega vzdušja se je vlada namenila prenesti tudi v jesen, saj je predstavitev dosežkov prvih sto dni potekala kar v gledališki dvorani na AGRFT. Med drugim si je vladna ekipa zamislila svojo različico "Studia City", v kateri so bili gostje Marcela Štefančiča zunanja ministrica in podpredsednica vlade Tanja Fajon, minister za delo in podpredsednik vlade Luka Mesec ter predsednik vlade Robert Golob.

Prvih 100 dni v znamenju energetske krize ...

Toda kljub navideznemu šovu je bilo že ob nastopu prvega ministra jasno, da je vlada pred težkimi izzivi, ki bodo odločali o tem, kako stabilna bo vlada v prihodnje. Prvi med sodelujočimi v vladni ekipi je tako besedo dobil minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. V katerikoli drugi vladi bi bilo to zelo nenavadno, a največje breme trenutno leži prav na tem ministrstvu.

Kot poudarja Kumer, je prvih sto dni vlade za ministrstvo za infrastrukturo minilo zelo hitro. Ob tem izpostavlja, da so v tem času "pripravili celostne in ciljno naravnane usklajene ukrepe za omejitev draginje na področju elektrike in zemeljskega plina in načrt preventivnih ukrepov in podlago za ukrepanje v morebitnih kriznih razmerah," in poudarja, da vlada v tem trenutku intenzivno dela na solidarnostnih sporazumih s sosednjimi državami, ki bi Sloveniji omogočili nemoteno oskrbo s plinom.

... draginje

Obenem je vlada z ukrepi znižala svoje davčne prihodke iz prodaje elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter toplote za daljinsko ogrevanje. Od prvega septembra pa so za eno leto omejili cene elektrike in plina za gospodinjstva ter številne druge zaščitene odjemalce in male poslovne odjemalce, je še poudaril Kumer.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa je poudaril, da se vlada zaveda težavnosti prihajajoče zime. Kljub krizi pa obljublja, da bo vlada izpolnjevala svoje obljube zelenega prehoda, medgeneracijske solidarnosti in odpravljanja revščine. Najranljivejši naj bi že kmalu prejeli energetski dodatek. Ta naj bi zajel 63.000 gospodinjstev oziroma 116.000 posameznikov. V kratkem pa naj bi vlada pripravila tudi spletni kalkulator, v katerem bodo predstavljeni cenzusi in s pomočjo katerega naj bi si vsak državljan lahko izračunal, ali je do pomoči upravičen in v kolikšnem znesku, še dodaja Mesec.

Prav tako bo vlada omogočila, da bodo ljudje imeli na voljo pregled nad cenami primerljivih proizvodov pri največjih trgovcih.

... in težav v zdravstvu

Pred nastopom te vlade so volivci kot področje, kjer si močno želijo sprememb, naslavljali predvsem slovensko zdravstvo. Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan je tako v svojem nastopu zagotovil, da si bodo v vladi prizadevali za stabilno in široko dostopno javno zdravstvo: "Prekinili bomo 30-letni urok, da se v slovenskem zdravstvu ne da nič spremeniti," je bil tudi tokrat odločen Loredan. Kot pravi, sam neomajno zagovarja pravico do državljanov do pravočasne, varne in kakovostne zdravstvene oskrbe "ne glede na socialni status". To bo skušala vlada zagotoviti z vlaganji v višini 200 milijonov evrov. To pa bo le prvi košček sestavljanke, saj ji bo morala slediti tudi digitalizacija zdravstva in razbremenitev primarne ravni zdravstvenega sistema. Ob tem obljublja, da bodo storili vse, "da povečamo dostopnost do družinskih zdravnikov, ginekologov in pediatrov."

Njihov cilj za jesen pa je, da covid postane čim bolj normalen del našega zdravstvenega sistema, ukrepi pa v domeni stroke.

Stranke brez predsedniškega kandidata

In kaj je tisto, kar stranke koalicije ocenjujejo kot področja, kjer so bile neuspešne. Med najbolj opazne prav gotovo sodi fiasko s predsedniško kandidatko Marto Kos, ki se je naposled odločila, da na volitvah ne bo kandidirala.

"Včasih se je treba znati tudi brzdati in ne o tem govoriti," je bil v svojem odgovoru na to vprašanje skrivnosten Golob in poudaril, da je njihov glavni fokus trenutno usmerjen na ljudi. Izjemno dvoumna glede tega vprašanja je bila tudi predsednica stranke SD Tanja Fajon, ki je dala vedeti, da bodo o tem vprašanju v stranki še razpravljali. Medtem naj bi Levica svojega kandidata imela, v stranki so v ta namen tudi odprli volilni račun.

Po ocenah strank samih naj bi bil njihov največji neuspeh ta, da niso uspele zamenjati obstoječega vodstva RTV, kar je opozicija uspešno blokirala z referendumskim predlogom: "Žal mi je, da nimamo kot vlada ali kot politične stranke absolutno nobenega vzvoda, da bi to presekali, preden mine referendum," je vladne misli povzel Luka Mesec.

"Ta pravna nezmožnost urediti stvari, ki so jasne vsakomur in ki zahtevajo ukrepanje ... to je v resnici edina šibka točka po volitvah," je bil glede situacije glede stanja na RTV in ocene dela vlade jasen Golob.

Sodelovanje z opozicijo poteka, ta je kritična

Kot je znano, stranke koalicije v parlamentu kljub široki podpori nimajo ustavne večine. Zato za morebitne spremembe ustave potrebujejo tudi podporo opozicije. Pri tem se Golob še zlasti nadeja sodelovanja z NSi, ki bi lahko prinesla dovolj glasov za ureditev dveh ali treh področij.

V Stranki NSi sicer opozarjajo, da so do vlade po prvih stotih dneh še zlasti kritični zato, ker pozablja na gospodarstvo: "Vlada je naredila premalo, skorajda nič za pomoč gospodarstvu." Ob tem poslanec Jožef Horvat opozarja na občutek, "da gospodarsko politiko vodi skrajna levica, ki je del te vlade. Podobno je opaziti tudi na področju zdravstva. Napovedovalo se je, da se bo uredilo področje čakalnih dob za dostop do specialista, danes od tega ni nič. Čakalne dobe se daljšajo. Tudi zaradi tega smo izjemno kritični do te vlade in ta bo morala tudi znotraj sebe zadeve postaviti na pravo mesto in morda izločiti tiste, ki peljejo Slovenijo v smer nazadovanja."