Četudi je naše delo še tako monotono in utrujajoče, lahko prek njega, če vanj vpnemo vsaj nekaj svoje ljubezni, postanemo Stvarnikovi sodelavci. Delo je namreč veliko več kot suženjska navezanost na neko aktivnost, ki naj bi nam pomagala ubežati lastnim težavam in bi nas trgala iz nesmisla minevanja, češ da bodo za nami ostali materialni rezultati naše dejavnosti. Delo je tudi veliko več kot golo pridobivanje denarja, na katerem bi zidali lastno varnost. Edini nepremakljivi temelj našega življenja je lahko le Bog, vse ostalo pa mineva in se spreminja, tako je tudi varnost, zgrajena na materialnih dobrinah, le utopična ideja.

Pravijo, da se delu ne kaže izogibati, saj je potreba po njem zapisana v našem najglobljem bistvu. Ali ga bomo doživljali v veselju ali trpljenju, je v veliki meri odvisno od nas samih. Če se ga lotimo s pravo notranjo naravnanostjo, nam lahko pomaga postati to, kar v resnici smo, saj lahko prav prek dela odkrijemo svoje talente in osebno bogastvo.