Cerkve so bile vedno odraz vere v Boga, zato so med njimi nekatere ene izmed največjih zgradb na svetu, ki pa ne navdušujejo le s svojo velikostjo, temveč tudi z razkošnimi stenskimi poslikavami in arhitekturo. Na spletni strani largest.org so pripravili seznam desetih največjih cerkva na svetu. Vse so ali so nekoč pripadale Rimskokatoliški cerkvi. Največ, štiri, jih je posvečenih Mariji, katere največji praznik bomo obhajali naslednji teden.

10. Hagija Sofija

Površina: 7.960 m²
Lokacija: Carigrad, Turčija
Verska skupnost: cerkev je zdaj muzej, prej pa je bila bizantinska krščanska stolnica (537–1204), katoliška stolnica (1204–1261), grška pravoslavna stolnica (1261–1453) in osmanska mošeja (1453–1931)
Gradnja: 532–537



Hagija Sofija oz. Cerkev svete Božje modrosti je edina cerkev na tem seznamu, ki ne služi več svojemu prvotnemu namenu. Od leta 1935 je v njej muzej, ki je ena izmed najbolj privlačnih turističnih zanimivosti na svetu. Cerkev ima sicer kot versko središče dolgo zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu.

9. Bazilika Naše Gospe miru

Površina: 7.989 m² - notranjost; 30.000 m² - zunanjost
Lokacija: Yamoussoukro, Slonokoščena obala
Verska skupnost: rimskokatoliška
Gradnja: 1985–1989



Bazilika Naše Gospe miru po zgradbi posnema vatikansko baziliko svetega Petra in je omenjena v Guinnessovi knjigi rekordov kot celo večja od nje ter največja cerkev na svetu sploh, vendar vključuje še župnišče in vilo, ki nista strogo del cerkve. Z Italijo je povezana tudi zaradi marmorja, ki so ga uvozili in uporabili pri gradnji, iz Francije pa so pridobili vitraže, ki zdaj krasijo kar 7.000 m² cerkve.

8. Bazilika sv. Srca

Površina: 8.000 m²
Lokacija: Koekelberg, Bruselj, Belgija
Verska skupnost: rimskokatoliška
Gradnja: 1905–1970



Medtem ko so rimskokatoliške cerkve običajno zgrajene v gotskem slogu, je Bazilika svetega srca zgrajena v slogu art deco. Njen arhitekt Albert Van Huffel je umrl, še preden je bila bazilika dokončno zgrajena, saj je bila gradnja večkrat prekinjena, tudi zaradi obeh svetovnih vojn. V njej so med drugim umetnine slikarjev Georgea Minnea in Harryja Elstrřma. V njej sta tudi muzej črnih sester in muzej moderne religiozne umetnosti.

7. Bazilika Naše Gospe iz Guadalupe

Površina: 8.167 m²
Lokacija: Villa de Guadalupe, Ciudád de México, Mehika
Verska skupnost: rimskokatoliška
Gradnja: 1974–1976



Bazilika Naše Gospe iz Guadalupe je največja cerkev v Mehiki in ena izmed najpomembnejših katoliških svetišč. Mesto, na katerem stoji, se je Gospa iz Guadalupe prikazala 57-letnemu azteškemu Indijancu Juanu Diegu (sv. Janezu Ivanu), ki se je spreobrnil v rimskokatoliško vero, in mu dejala, naj na tem mestu zgradijo cerkev.

Prva bazilika Naše Gospe iz Guadalupe je bila zgrajena v 16. stoletju in služila svojemu namenu stoletja, nato so zgradili novo, staro pa obnovili in odprli za javnost.

Glavna cerkev v Ulmu

Površina: 8.260 m²
Lokacija: Ulm, Germany
Verska skupnost: rimokatoliška/protestantska
Gradnja: 1377–1890



Ulm Minster je najvišja cerkev na svetu. Njen zvonik je visok 161,5 m. Ob izgradnji pa je bila celo najvišjo zgradba na svetu. Prav tako so bile v njej največje orgle, nanje je igral tudi Amadeus Mozart. Načrtovana je bila kot rimskokatoliška cerkev, vendar je med reformacijo, leta 1530, postala protestantska.

5. Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja

Površina: 8,515 m²
Lokacija: Rim, Italija
Verska skupnost: rimskokatoliška
Gradnja: 4. stoletje, po hudem požaru obnovljena 1823



Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja je najstarejša bazilika, zgraditi jo je dal rimski cesar Konstantin, in to nad mestom, kjer je pretrpel mučeništvo apostol Pavel. Tam so njegovi učenci postavili spominsko kapelo cella memoriae. Prvo cerkev je dal sezidati cesar Valentinijan. Leta 324 naj bi jo posvetil papež Silvester. V baziliki so portreti vse papežev, ki naj bi napovedali konec sveta oz. drugi prihod.

H kompleksu spada tudi starodavna benediktinska opatija.

4. Bazilika sv. Trojice

Površina: 8.700 m²
Lokacija: Fatima, Portugalska
Verska skupnost: rimskokatoliška
Gradnja: 2004–2007



Bazilika sv. Trojice je svetišče fatimske Rožnovenske Marije in je največja cerkev na Portugalskem. V njej je 9.000 sedišč, v kompleks spadajo še štiri manjše cerkve. Leta 1917 se je Marija na tem mestu prikazala trem pastirčkom, takrat je bila zgrajena stara cerkev in začelo se je čaščenja Marije iz Fatime. Vsako leto ta kraj obiščejo milijoni vernikov, zato je prejšnja cerkev, ki je lahko sprejela le nekaj sto ljudi, postala premajhna. Nova, zgrajena leta 2007, ima moderno arhitekturo.

3. Bazilika Gospe Lichenske

Površina: 10.090 m²
Lokacija: Licheń Stary, Poljska
Verska skupnost: rimskokatoliška
Gradnja: 1994–2004



Največja cerkev na Poljskem je Bazilika Gospe Lichenske leži v svetišču Žalostne Matere Božje, kraljice Poljske, kjer je Marijina slika iz leta 1857. To je najpomembnejše poljsko romarsko središče. Sedanja cerkev stoji na istem mestu kot prejšnja. Zvon v zvoniku je visok 63 m in je največji zvon na Poljskem.

2. Bazilika Naše Gospe iz Aparecide

Površina: 12.000 m²
Lokacija: Aparecida, Brazilija
Verska skupnost: rimskokatoliška
Gradnja: 1955–1980



Največja cerkev v Braziliji, Bazilika Naše Gospe iz Aparecide, je pomembno brazilsko svetišče, posvečeno Devici Mariji, ki je od leta 1930 tudi zavetnica Brazilije. Bazilika lahko sprejme okrog 45.000 vernikov. Vsako leto jo obiščejo milijoni, da počastijo Devico Marijo. obiskali so jo tudi različni papeži, med njimi tudi sv. papež Janez Pavel II. papež Benedikt XVI in papež Frančišek.

1. Bazilika sv. Petra

Površina: 15.160 m² - notranjost; 21.095 m² - zunanjost
Lokacija: Vatikan, Italija
Verska skupnost: rimskokatoliška
Gradnja: 1506–1626



Največja in najverjetneje tudi najbolj znana cerkev na svetu je Bazilika sv. Petra. Leži v središču Vatikana in lahko sprejme več kot 60.000 vernikov.

Čeprav je najbolj impresivna katoliška cerkev, ni uradni cerkveni sedež rimskega škofa, tj. papeža, niti stolnica rimske škofije (ta čast pripada Baziliki sv. Janeza v Lateranu v Rimu). Kljub temu je eden izmed najsvetejših mest, pod njo naj bi bil pokopan sv. Pavel. Seveda jo letno obiščejo številni verniki, še posebej, ko v njej vodi bogoslužje papež, kar privabi na desettisoče vernikov. Kot zanimivost naj omenimo še, da v njej ni niti ene freske. Vse slike, ki jih občudujemo, so namreč mozaiki. V njej je tudi Michelangelova Pietá.

Foto: Tatjana Splichal, Wikipedia