Cerkev Marije Pomočnice je znana tudi kot Križevniška cerkev. Foto: Ivo Žajdela


Danes so Križanke kulturni prostor za mlade in malo manj mlade, ki jih privabijo zveneča glasbena imena, zgradili pa so jih in v njih tudi živeli križniki. To je bil nemški viteški red. Po njih se zdaj imenujejo Križanke.

Križniki so prišli v Ljubljano okrog leta 1228 na željo koroškega vojvoda Ulrika III. Španhajmskega. Na jugozahodnem delu Novega trga so zgradili samostan s cerkvijo in šolo. Skrbeli so za reveže in bolnike, obrambo dežele in izobrazbo ljudi. Ustanovili so več hospitalov za bolnike in popotnike.

Leta 1511 je potres hudo poškodoval cerkev in samostan, ki sta delno prenovo doživela med letoma 1567 in 1579. Zdaj prvotne gotske cerkve ni več, saj je na njenem mestu zrasla nova. Njen ostanek naj bi bila tudi Krakovska Madona z Jezusom, ki je krasila timpanon in je zdaj shranjena v Narodni galeriji. Mestni muzej Ljubljana pa hrani izvirno maketo te cerkve.

Cerkev Marije Pomočnice, znana tudi kot Križevniška cerkev in stoji še danes, je dal v začetku 18. stoletja sezidati deželni komtur Gvido von Starmberg. Njen arhitekt je bil Domenico Rossi. Baročna cerkev je bila prva na Slovenskem, ki ima v tlorisu obliko grškega križa. Vhod je poudarjen s pilastri in valovito oblikovano strešno kupolo. Na vogalu ima vzidano Marijino znamenje v spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924. Pri gradnji je sodeloval tudi slovenski gradbenik Gregor Maček. V baročni dobi so poslopje dozidavali in zgradili tudi Viteško dvorano. Leta 1897 je komtur ustanovil konvent za duhovnike in bogoslovce, ki so nato upravljali Križanke. Samostansko življenje v Križankah je trajalo do II. svetovne vojne.

V koncertno prizorišče je Križanke preoblikoval Jože Plečnik, pozneje je za ureditvena dela skrbel njegov zadnji asistent Anton Bitenc, po njegovi smrti pa je prostore urejal prof. Marjan Ocvirk.

Prav na današnji dan, 10. junija 1955, je bilo uradno odprtje Križank, kot jih poznamo zdaj.