Zavetnik: Velja za gorečega misijonarja in apostola katoliške prenove

Atributi: rožni venec

Sveti Janez Leonardi, redovni ustanovitelj

Janez Leonardi je sprva študiral medicino, ves čas pa gojil v sebi močan socialni čut. Z nekaterimi vrstniki je že kot študent sklenil, da bo vestno živel po Jezusovem nauku in pomagal ubožcem in romarjem. Ustanovili so laiško združenje, imenovano Golobčki. Kasneje je farmacijo opustil, začel študirati teologijo in zaprosil za sprejem v frančiškanski red, vendar je bil zavrnjen. Mašniško posvečenje je prejel pri dvaintridesetih letih in postal škofijski duhovnik. V mestu Lucca je prevzel v oskrbo cerkev malteškega reda in tam ustanovil šolo, na kateri je poučeval krščanski nauk po smernicah tridentinskega koncila. Pri tem je bil tako uspešen, da mu je škof kmalu zaupal skrb za katehezo v celotnem mestu. Napisal je še danes aktualna navodila za poučevanje verouka in s tem postal eden največjih apostolov katoliške prenove. Leta 1574 je ustanovil »bratovščino reformiranih duhovnikov Presvete Trojice«, ki se je kasneje preimenovala v »regularne klerike Matere božje«, kmalu nato pa ustanovil še laiško »družbo krščanskega nauka« za vzgojo mladih. Duhovniki, ki so bili člani bratovščine, so zaobljubili pokorščino, uboštvo in spokornost. Bratovščina je med drugim širila pobožnost štirideset-urnega češčenja in se zavzemala za pogosto prejemanje sv. obhajila. Leta 1583 je Leonardi odšel v Rim, da bi pravila bratovščine predložil papežu v potrditev. Medtem pa so njegovi nasprotniki v mestu Lucca proti njemu sprožili pravo vojno s številnimi podlimi podtikanji in obtožbami. To je šlo tako daleč, da so mu mestne oblasti pod pritiski sicer lažnih obsodb prepovedale vrnitev domov. Ostal je v Rimu in tam nadaljeval s svojim delom; poučeval je katekizem in ljudi pridobival za pogosto sv. obhajilo. Reformiral je številne kongregacije in ustanovil samostan svoje bratovščine. Skupaj s Špancem Janezom Krstnikom Vivesom je leta 1603 ustanovil misijonsko kongregacijo duhovnikov, ki je skrbela za širjenje krščanstva med neverniki. Kongregacija je bila zametek kolegija za širjenje vere »Collegio Urbano de propaganda fide«. Leonardi je v Rimu tudi umrl in bil tam pokopan.

Ime: Ime je hebrejsko, Johanan in pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv« Slovenska oblika imena Janez pa je povzeta po latinski Joannes.
Rodil se je leta 1541 v Diecimu pri mestu Lucca v Italiji,
umrl pa 9. oktobra 1609 v Rimu.
Družina: Bil je sedmi otrok v družini Jakoba in Ivane Lippi.
Zavetnik: Velja za gorečega misijonarja in apostola katoliške prenove, posebnega »patronata« pa nima.
Upodobitve: Upodobljen je kot duhovnik v noši tedanjega časa, pogosto kleči z rožnim vencem v roki.
Beatifikacija: Papež Pij IX. ga je 10. novembra 1861 razglasil za blaženega, za svetnika pa Pij XI. 17. aprila 1938.
Goduje: 9. oktobra.