Življenje je ko hrepenenje samo, toda ne po tistem, česar nimamo, ampak po tem, kar smo; hrepenenje, da bi se brez strahu obrnili k ljudem, k sočloveku. Je hrepenenje, da bi doživeli polnost ljubezni, prijateljstva, hrepenenje po tem, da bi s hvaležnostjo sprejeli vse, kar nam daje priložnost za rast. Tudi če nas ljudje pretresejo. Ker nam tudi na ta način dajejo priložnost. Dajemo svoje bogastvo in črpamo iz njihovega bogastva.

V knjigi piše avtorica o sebi, o ljudeh, ki jih ima rada, o življenju – s tenkočutnostjo in spoštovanjem. Tudi o skritih osebnih doživetjih, ki se kot mehurčki pojavljajo v njenem spominu.