Franc Matjaž. Foto: arhiv Družine


Franc Matjaž se je rodil leta 1931 na Remšniku. Od srede 50. let, ko se je odločil za študij teologije, ga je spremljala Udba. Zato je večino duhovniške poti preživel na Švedskem in severnem Koroškem.

V krajših spominih, objavljamo jih v priponki, je dr. Maksimilijan Matjaž opisal dolgoletno duhovniško poslanstvo strica Franca Matjaža. Takole je napisal.

Franc Matjaž.doc

Kaplan na Muti ob Dravi

Leta 1956 je Franc Matjaž vstopil v ljubljansko bogoslovje in z drugim semestrom začel študij na Teološki fakulteti. V bogoslovju je ravnatelj Janez Oražem poskrbel, da je kljub stalnim nadzorom in provokacijam s strani režima, vladalo pozitivno in delovno vzdušje. Tako je lahko Franc poleg filozofije in teologije razvijal tudi svoje literarne ter pesniške talente.

Na Petrovo leta 1960 je bil posvečen in na Remšniku je bila po 50 letih spet nova maša, ki so jo kljub nasprotovanju in nagajanju ljudskih odbornikov slovesno obhajali. Prvo duhovniško leto je preživel še v bogoslovju kot semeniški duhovnik, naslednje leto pa je dobil dekret za kaplana na Muti ob Dravi.

Ker je bil župnik že bolehen, je večinoma samostojno upravljal dve pridruženi višinski župniji Pernice in Sv. Jernej. Obe sta ležali na avstrijski meji, zato sta bili pod skrbnim nadzorom graničarjev in milice, ki so tam marsikdaj zasačili različne pribežnike.


Remšnik. Foto: Ivo Žajdela


Celotna nedelja je bila zapolnjena z maševanjem in pešačenjem

Kljub strahu, ki je bil prisoten med ljudmi, saj se je ponoči velikokrat slišalo streljanje, so farani z veseljem sodelovali z mladim kaplanom in vsako nedeljo napolnili cerkev. Spomladi so se lotili obnove zvonika, kar pa je pri oblastnikih izzvalo še dodatno nejevoljo. Kaplan mora oditi. Jeseni so ga tako res prestavili, a samo v sosednjo župnijo Vuzenico. Od tam je bilo le za kakšno uro dlje na Pernice, zato pa so mu dodali v oskrbo še dve majhni župniji na drugi strani Drave, tako da je bila celotna nedelja zapolnjena z maševanjem in pešačenjem. Okrajni uradniki še niso bili zadovoljni.

Uprava državne varnosti še kar naprej

Naslednje leto je bil prestavljen za kaplana v Braslovče, ki je umela v soupravi župnijo Sv. Andraž. Farani so ga tudi tam zelo lepo sprejeli. Ker pa je bilo tudi tam potrebno veliko pešačenja, so se kmetje organizirali in kupili kaplanu motor. To je povzročilo pravi vihar pri oblastnikih in zasliševali so kmete, da bi izvedeli, kdo je bil pobudnik te akcije. Ker med njimi ni bilo izdajalca, so vsem povišali davek, kaplanu pa zagrozili, da bo kmalu spet prestavljen.

Res je že poleti 1965 prišel dekret za Sevnico ob Savi, na drugem koncu Slovenije. Na poti tja je bilo potrebno na obvezni obisk Uprave državne varnosti. Tam so mu dali jasno vedeti, da ga bo tudi na novem deloven mestu kmalu čakal nov dekret. Tako spet in spet, ker se oni ne bodo naveličali.

Umik pred Udbo – na Švedsko

Videl je, da v tej domovini zanj ni mesta, zato je v Celju izstopil iz vlaka. Dobri ljudje so poskrbeli, da je lahko kmalu zapustil državo. Nekaj časa je iskal službo v različnih škofijah po Nemčiji, a vedno znova je prišlo kakšno pismo iz Jugoslavije in spet je bilo potrebno na pot.


Remšnik, župnijska cerkev sv. Jurija. Foto: Ivo Žajdela


Končno se je ustalil na Švedskem, kjer je bila domača Cerkev bolj odmaknjena od javnega življenja in zato manj od vpliva jugoslovanske Udbe.

Do leta 1997 je bil župnijski upravitelj na župnijah severne Koroške

Leta 1984 se je vrnil bližje domovini, kjer je v celovškem škofu Egonu Kapellariju našel modrega in pogumnega zaščitnika. Do upokojitev leta 1997 je upravljal službo župnijskega upravitelja na različnih župnijah severne Koroške.

Tu in tam je še prišlo kakšno »prijazno« pismo iz domačih krajev, z demokratizacijo Slovenije pa je tudi starim udbovcem zmanjkalo energije in zarjavela želena zavesa na meji je razpadla.

Ob začetku vojne v Bosni se je na Koroško umaknilo veliko beguncev in Franc je mnogim omogočil nastanitev oziroma odhod naprej proti Skandinaviji.

Z upokojitvijo se je tja vrnil tudi sam. Ker mu zdravje ne dopušča več veliko gibanja, se njegov delovni dan vedno bolj oži na molitev in zahvaljevanje Stvarniku za dar življenja ter Odrešeniku za pričevanje ljubezni do vseh ljudi, tudi do sovražnikov. Deo gratias pro omnium.

Več v priponki.

Franc Matjaž.doc

_ _ _

Že predstavljeni biseromašniki in zlatomašniki:

Niko Marovt

Vinko Malovrh

Anton Majc

Alojzij Slavko Snoj

Anton Lavrič

Vinko Kraljič

Jože Kolmanko

Ciril Kocbek

P. Anton Jerman

Metod Lampe

Alfonz Grojzdek

Jožef Drolc

Florijan Božnar

Marko Burger

Jože Pacek