Amazonski pragozd uničujejo številni požari, ki naj bi bili podtaknjeni, da bi tako pridobili obdelovalno zemljo oz. prostor za izkoriščanje naravnih virov na območju. Skupno število požarov v Amazoniji se je letos povzpelo že na skoraj 90.000, kar je največ po letu 2010, ko je bilo skupno 132,106 požarov, kažejo podatki brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskovanje vesolja.

V ozadju požarov se bijejo politične bitke, kot vedno pa so njihove žrtve ljudje. Kakšne so razmere v Braziliji, nam je razkrila slovenska misijonarka Agata Kociper, ki v tej državi živi že 36 let.

V rodnih Odrancih je spoznavala sestre iz reda Hčere Marije Pomočnice, ki se jim je pridružila skupaj s sestro dvojčico Marijo. Leto dni je študirala misiologijo v Rimu, naslednje leto, leta 1983, pa je odšla v Brazilijo, med amazonske Indijance, kjer salezijanke delajo z mladimi, zato na ogromnem območju amazonskih pragozdov ustanavljajo in vodijo šole.

Kdo so domorodci v Braziliji?

Indijanska plemena so edini in pravi domorodci Brazilije, katerim pravica do zemlje pripada in v kateri je moč mitologije vseh kultur. 34 amazonskih držav ima 390 različnih indijanskih plemen, prvotnih prebivalcev na teh tleh, ki jim moramo dati dovolj pozornosti in se od njih učiti, da je kot za Mojzesa zemlja svet kraj.

Kakšne so politične razmere v Braziliji oz. kakšno je ozadje požarov v Amazonskem pragozdu?

Nad novo vlado, ki je vodenje države prevzela januarja letos, smo na splošno razočarani, ali bolje, predvidevali smo že, da bo naredila vse, da se polasti Amazonije, in to tudi na račun tukajšnjih domačinov. Sama se slišala predsednika Bolsonara govoriti, da je v Amazonskem pragozdu treba izkoriščati podzemeljsko bogastvo, saj je Amazonija velika, prebivalcev pa malo. Kaj pa to pomeni za tukajšnje prebivalce in vse vrste življenj?



Kako to vpliva na domačine?

Niso si dovolj svesti, kaj to pomeni za sedanjost in bodočnost. Vidimo že katastrofalne rezultate požarov v več brazilskih državah na amazonskih tleh. Ogenj požira gozdove in vsa živa bitja, ki niso mogla nikamor pobegniti. Retorično se kdaj pa kdaj sliši, da vlada vse naredi, da požare ustavi, da žaganje gozdov prepreči, da ne potrebuje tuje pomoči ... Pa vendar ni tako. Ravno nasprotno, ljudje bolehajo zaradi okuženega zraka, ravno v zadnjem tednu avgusta so odkrili velikanske predele nezakonitega izkoriščanja lesa v državi. Para in ogenj pa se širita na ceste in domove in prežita na varnost življenj. Vlada pa podpira podjetnike, ki se z lesom ukvarjajo.

Ali molite za rešitev Amazonskega pragozda?

V Cerkvi se zbiramo k molitvi, kar nekaj razmišljamo in se pogovarjamo o naši bodočnosti v takih razmerah, ali bolje, skupaj z nami o bodočnosti sveta, saj je od pljuč sveta odvisno tudi življenje vsega drugega, kar je v skladu z uravnovešenostjo vse Zemlje. Bog ne daj, da bi zares mineralogi začeli s podporo in odobritvijo vlade črpati minerale in delati proti osnovnim pravicam prebivalcev te Zemlje, ki jim je sveta, ki jim je dom.



Kako pričakujete sinodo o Amazoniji?

S sinodo o Amazoniji z naslovom Nove poti za Cerkev in za novo integralno ekologijo, ki bo v Rimu v dneh od 6. do 27. oktobra 2019, se Cerkev pripravlja na novi korak v evangelizaciji teh tako odročnih amazonskih ljudstev, ampak tudi glede ambientalne pozornosti in usode sveta.

Menite, da mednarodna skupnost pomaga domačinom?

Čutimo, da internacionalni pritiski na sedanje ravnanje vlade glede Amazonije niso zastonj. Dobro je, da se skupaj borimo za pljuča sveta, da nas dim ne zastrupi. Reči moram, da je ta dim tihi, a v atmosferi teži in okužuje daleč naokrog.

Vsem, ki z nami sodelujejo in nas vsestransko podpirajo, pošiljam sončen amazonski pozdrav pod ekvatorjem, kjer z eno nogo stojimo na severni polobli in z drugo na južni.

Foto: Arhiv Družine

Preberite tudi:

»Srce ostaja indijansko« - intervju s s. Agato Kociper