FOTO: Pexels.


Telesna samopodoba je le ena od razsežnosti otrokove samopodobe, saj vsak otrok gradi tudi svojo učno, socialno in čustveno samopodobo.

Telesno samopodobo lahko opredelimo kot naša prepričanja in predstave o svojem telesu. V osnovi je telesna samopodoba sestavljena iz dveh vidikov: iz prepričanj in predstav o naših telesnih oz. gibalnih sposobnostih in o našem telesnem videzu oz. privlačnosti.

Otrok že zelo zgodaj prek gibanja prične pridobivati izkušnje o svojem telesu, obenem pa se tudi okolica odziva na njegovo telo – na njegov videz in telesne zmogljivosti. Vse to vpliva na razvoj njegove telesne samopodobe, saj otrok ponotranja tako izkušnje s svojim telesom kot sporočila o svojem telesu, ki mu jih posreduje okolica.

Obenem je pomembno, da se zavedamo, da gre pri telesni samopodobi za posameznikove subjektivne zaznave in prepričanja in da so le-te lahko v neskladju z opažanji drugih ljudi ali z objektivnimi kriteriji, kot je npr. priporočena/zdrava telesna teža glede na telesno višino.

Tako lahko npr. najstnica verjame, da je debela, in izraža nizko telesno samopodobo, dejansko pa je njena telesna teža po medicinskih kriterijih povsem zdrava oz. normalna.

Obdobje mladostništva in najstništva

Posebej občutljivo za razvoj otrokove telesne samopodobe je obdobje mladostništva oz. najstništva. Najstniki se soočajo s hitrimi telesnimi spremembami. V samo nekaj letih se njihovo telo preobrazi iz telesa otroka v telo odraslega.
Te spremembe so vir mnogih negotovosti in frustracij, zato je pomembno, da imajo najstniki v starših sočutnega sogovornika, s katerim se lahko odprto pogovarjajo o teh občutljivih temah.

Za to obdobje je značilna tudi potreba po potrditvah in sprejetosti s strani vrstniške skupine ter obenem identificiranje (istovetenje, posnemanje) idolov, ki so pogosto slavne osebnosti iz sveta zabave in športa. V želji po tem, da bi bili v svoji vrstniški skupini opaženi in sprejeti, najstniki zelo skrbijo za svojo zunanjo podobo.


FOTO: Pexels.

Medijski lepotni ideali

Posebno past predstavljajo tudi medijski lepotni ideali, ki so nerealni, pogosto »umetni« in usmerjeni v ustvarjanje stalnega nezadovoljstva z lastnim videzom, saj prav to nezadovoljstvo poganja izjemno donosno in hitro rastočo modno in lepotno industrijo. Najstniki še nimajo do te mere razvitega kritičnega mišljenja, da bi razumeli, kako so ti modeli lepote nerealni in nezdravi in kakšni interesi se skrivajo v ozadju te izjemno vplivne industrije.

Dekleta pogosteje zapadejo pod vpliv idolov iz modne in zabavne industrije, kot so pevke, igralke in manekenke. Mediji promovirajo model ženske lepote, ki je nezdrav, nerealen – kirurško ali računalniško obdelan in pogosto tudi nezdružljiv z anatomskimi zakonitostmi.

Fantje pa se pogosteje zgledujejo po zveznikih iz športnega sveta. Tudi ti modeli lepote pogosto promovirajo nezdravo »fitnes« kulturo, pretirano mišičasta telesa, ki so lahko rezultat nezdravih diet, pretirane vadbe in včasih tudi zlorabe prepovedanih substanc.

Vloga staršev je, da se s svojimi najstniki o teh temah pogovarjamo, da spremljamo, kaj berejo in gledajo na spletu, katere zvezdnike si izbirajo za svoje idole. Starši lahko nastavljamo kritično ogledalo in jih podučimo o vseh zgoraj naštetih varljivih sporočilih glede telesnega videza, ki jih v imenu lepotne in fitnes industrije promovirajo ti zvezdniki.

Izjemno pomembne so tudi vrednote, ki jih posredujemo. Pomembno je, da otrok sliši, da človekovo dostojanstvo in njegova vrednost ne temeljita na minljivih in površinskih kriterijih, kot so telesni videz, razkošna oblačila in modni dodatki, ampak na trajnejših in globljih vrlinah, kot so poštenost, delavnost, dobrota ...

Izredno pomembna vloga staršev

V tem obdobju mladostniki intenzivno gradijo svojo identiteto, iščejo pristna prijateljstva in delajo prve korake zbliževanja z nasprotnim spolom, zato je pomembno tudi sporočilo, da za srečne partnerske odnose in pristna prijateljstva ni toliko pomembno to, koliko je nekdo privlačen in kako je oblečen, ampak da te tisti, ki te imajo resnično radi, sprejemajo kot celovito osebo in predvsem zaradi tvojih pozitivnih osebnostnih lastnosti in vrednot.

Raziskave so pokazale, da zlasti na telesno samopodobo deklic vpliva odnos, ki ga ima mati do svojega telesa. Pomembno je, da odraščajoče deklice vidijo in slišijo, kako njihova mama pozitivno sprejema svoje telo ne glede na drobne pomanjkljivosti, lepo skrbi zanj, se dostojno oblači in obenem s sočutjem do sebe in modrostjo sprejema telesne spremembe, ki jih prinašajo nosečnosti, porodi, staranje in druge življenjske okoliščine.

Komentiranje telesa svojih otrok, npr. da bi morali shujšati, je boleče in škodljivo vpliva na tako na samopodobo deklic kot dečkov. Obdobje pubertete je obdobje intenzivne rasti in dozorevanja, zato ni primerno za hujšanje. Zlasti dekleta so v tem obdobju prav pod pritiskom vrstnic in nerealnih medijskih idealov vitkosti podvržena raznim dietam, ki lahko vodijo v motnje hranjenja.


FOTO: Pexels.

Raziskave so pokazale tudi, da gibalne aktivnosti oz. ukvarjanje s športom pozitivno vpliva na telesno samopodobo tako deklic kot dečkov. Zato je pomembno, da starši tako z lastnim zgledom kot s spodbujanjem gibalnih aktivnosti svojih otrok prispevamo k razvoju njihove zdrave telesne samopodobe.

Dragocena popotnica v življenje

Zdrava telesna samopodoba naših otrok in mladostnikov je dragocena popotnica na poti v kompleksni svet odraslih, ki bo prispevala k njihovemu dobremu splošnemu počutju ter jih ščitila pred popredmetenjem in zlorabami, na katere lahko naletijo tako v delovnem okolju kot v nezdravih partnerskih odnosih.

Vsak človek je tudi po svojem videzu in telesnih značilnostih edinstvena in neponovljiva Božja stvaritev. Tudi v družinskih molitvah se večkrat spomnimo, da smo bili ustvarjeni po Božji podobi, da je naše telo tempelj Svetega Duha in da smo Bogu lahko hvaležni za telesno zdravje in vse izjemne izkušnje, ki jih prek gibanja in čutil lahko doživimo v tem svetu.


Članek je bil prvotno objavljen v novembrski številki Mavrice.