Številni ugledni avtorji z najrazličnejših področij v knjigi ne le opozorijo na težave, ampak zanje ponudijo tudi rešitve. FOTO: Celjska Mohorjeva družba


Pred tremi desetletji smo dosegli samostojno državo, o kateri so sanjali, pisali, govorili in si zanjo v danih okoliščinah prizadevali naši predniki. V zgodovino bomo zato šli kot milostna generacija. Mnogi so takrat verjeli in upali, da bo prehod v demokratično in pluralno družbo lažji, hitrejši in celovitejši.

Danes je realnost drugačna. Doživeli smo družbeni prelom med nekdanjim totalitarnim in novim demokratičnim redom. A ko se demokratični principi delovanja družbe zatikajo ob staro miselnost in sistemske ostanke nekdanjega režima, korak zastane. Napredujemo počasneje in z več težavami. Kot bi imeli lepilo na podplatih.

Za vzpostavitev pristne demokracije bo očitno potrebno še veliko truda in trdega dela. Demokratična družba je namreč odprta družba, ki se mora ves čas odrekati vsemu, kar ne služi materialni in duhovni blaginji družbe ter vsakega posameznika.

Svet, Evropa in Slovenija smo znova pred zgodovinskimi izzivi. Nič ni enkrat za vselej pridobljeno in zagotovljeno, zato je tudi vsako eksperimentiranje z državo in njenimi podsistemi nevarno in odtujeno človekovi resničnosti.

Ugledni avtorji na težave opozorijo in zanje ponudijo tudi rešitve

Tudi zato so na pobudo Zbora za republiko pri Celjski Mohorjevi družbi pripravili in izdali knjigo (zbornik prispevkov različnih avtorjev) z naslovom Z lepilom na podplatih in podnaslovom Trideset let slovenske države, uredil jo je dr. Ivan Janez Štuhec.

Številni ugledni avtorji z najrazličnejših področij v knjigi ne le opozorijo na težave, ampak zanje ponudijo tudi rešitve.

Knjiga predstavlja enega od poklonov vsem, ki so kakor koli prispevali k naši državi, hkrati pa jo beremo kot spodbudo za nadaljnje delo ter razvoj slovenske družbe, države in vsakega posameznika, ki dobro misli in deluje za skupno dobro.

Zbornik ima tri vsebinske sklope. V prvem delu se avtorji ukvarjajo z zgodovinsko in državotvorno mislijo, ki je vodila do nje in vzpostavila samostojno slovensko državo. V drugem delu so predstavljena posamezna družbena področja, ki pomembno vplivajo na celotni družbeni in politični razvoj slovenske družbe ter slovenske države. V tretjem delu je vizija slovenstva postavljena v enotni kulturni prostor narodove samobitnosti.

24 avtorjev je poskrbelo, da je knjiga vsebinsko zelo raznolika in bogata

Knjiga je zajetna (408 strani), 24 avtorjev pa je poskrbelo, da je tudi vsebinsko zelo raznolika in bogata.

Prvi prispevek Slovenci, Evropa in svet ob 30. obletnici razglasitve in obrambe samostojne Slovenije je napisal Janez Janša.

Dr. Janko Kos je razložil slovensko osamosvojitveno idejo in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije, dr. Stane Granda pa razjasnil pot v samoslovenstvo.

Dr. Matija Ogrin je pod naslovom Notranja vez slovenske prenove osvežil spomin na žrtve revolucije, dr. Aleš Maver je predstavil politične stranke in volitve v Sloveniji od leta 1990 do danes, ddr. Klemen Jaklič pa je pojasnil ustavni razvoj Republike Slovenije.

Dr. Dimitrij Rupel piše o mednarodni uveljavitvi RS in njeni zunanji politiki danes (s posebnim ozirom na EZ), Tone Krkovič pa o nastanku slovenske vojske, vojni za Slovenijo in položaju vojske po treh desetletjih

Ddr. Igor Grdina je predstavil znanost in visoko šolstvo, Mojca Škrinjar pa šolstvo v samostojni Sloveniji.

Vizija slovenstva je postavljena v enotni kulturni prostor narodove samobitnosti

O medijski politiki in »avtonomni« odvisnosti medijev razmišlja dr. Matevž Tomšič, o kulturni politiki in njeni identiteti dr. Ignacija Fridl Jarc, o verski svobodi in Katoliški cerkvi v Sloveniji pa dr. Ivan Janez Štuhec.

Gospodarstvo in infrastrukturo je predstavil dr. Andrej Umek, ekonomsko tranzicijo v Sloveniji v obdobju 1990–2020 Matej Kovač, o trajnostnem razvoju Slovenije kot ekološkem vprašanju pa piše Janez Podobnik.

Dr. Ivan Žagar je predstavil lokalno samoupravo in demokracijo, dr. Drago Čepar demografsko vprašanje kot ključ za prihodnost, Romana Tomc pa socialno državo in nesocialne razmere iz evropske perspektive.

France Cukjati razmišlja o slovenskem zdravstvu pod bremenom prejšnjega stoletja, Janez Remškar pa o resnici o zdravstvu.

Jan Zobec piše o treh Slovenijah kot eni identiteti, dr. Helena Jaklitsch o Slovencih po svetu in njihovem doprinosu k osamosvojitvi ter razočaranju po njej, Erika Jazbar pa se sprašuje, kaj je ostalo od enotnega kulturnega prostora in kaj je iz njega nastalo.

Ovira za bolj sproščen in ustvarjalen razvoj slovenske države

Kot je v knjigi zapisal dr. Ivan Janez Štuhec, je avtorjem skupno spoznanje, da smo bili pred tremi desetletji priče in protagonisti enega od neponovljivih vrhuncev v naši narodni zgodovini.

»Nihče ne dvomi o tem, da je šlo za radikalni družbeni prelom med nekdanjim totalitarnim in novim demokratičnim redom. Vsi se zavedamo dosežkov in pomanjkljivosti tega prehoda oziroma tranzicije.

Konceptualno mešanje ostankov stare miselnosti in njenih sistemskih rešitev ter uveljavljanje novih demokratičnih principov delovanja družbe je v resnici največja ovira za bolj sproščen in ustvarjalen razvoj slovenske države. Od tod tudi naslov; napredujemo namreč počasneje in z več težavami, kot bi imeli lepilo na podplatih.«