Po hudi bolezni je v 74-letu starosti umrl Tone Seifert (9. 3. 1946 - 11. 1. 2020), dolgoletni sodelavec Družine. Dobrih 40 let je bil tehnični urednik tednika, oblikoval je tudi številne revije in desetine knjig. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 20. januarja, ob 15.30 na pokopališču v Dravljah. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici od 7. ure naprej.

Tone Seifert je bilo prvo ime, ki se je poleg odgovornega urednika Stanka Leniča in glavnega urednika Ivana Merlaka »pojavilo« za veliko noč leta 1971 v kolofonu Družine. S slikarskim znanjem in izjemnim čutom za lepo je »celovito zaznamovalo zunanjo podobo Družine in celotne založniške hiše. Tehnično urejanje Družine, revij in knjig, ki jih izdaja založba, vodenje galerijske dejavnosti in toliko drugega glasno pripoveduje o njegovih velikih talentih,« je ob njegovem odhodu v pokoj leta 2006 zapisal takratni urednik Franci Petrič. Z delom, znanjem in talenti se je »zapisal v zgodovino Družine in posredno postal tudi del življenja bralcev našega tednika po vsej domovini in v svetu.«

Pečat Seifertovega dela, umetnostnih nazorov in oblikovalskega navdiha poleg tednika nosi tudi množica knjig in revij. Zaradi dela, ki ga je opravljal v naši hiši, so ga vedno iskali za nasvet, pomoč in delo tudi mnogi oblikovalci, založniki in umetniki zunaj naše hiše. Kot je zapisal Petrič se je »znal posvetiti najdrobnejšim, najmanjšim stvarem in detajlom, kot so podobice in znamke ali pa obsežne monografije, ki bodo še dolgo za nami pripovedovale o življenjski moči in ustvarjalnosti slovenskega vernega človeka. Pretanjen čut za vse, kar daje navdih, vodi k večni Lepoti, utrjuje vero in tudi smisel za humor, s katerim je znal v najbolj napetih trenutkih razjasniti nebo, je tisto, zaradi česar smo ga imeli radi med seboj.«

Kako velik in hkrati skromen človek je bil Tone Seifert govori tudi to, da v mnogih knjigah in revijah ni zapisano njegovo ime, a kot je sam dejal, je od podpisa pomembnejša zavest, da je naredil nekaj dobrega in lepega. Po besedah Petriča je neprecenljiv tudi Seifertov prispevek pri nastajanju bronastih vrat ljubljanske stolnice ob prvem papeževem obisku Slovenije leta 1996. »Težko je bilo pri tako pestrem in obsežnem delu, pogosto pod hudim časovnim pritiskom, ohraniti notranji mir in iskati navdih za pravo obliko, poudarek, barvo in izbor – Tone je to vedno znal. Leta tihega in vestnega dela v naši hiši za Cerkev na Slovenskem ga postavljata med svetla imena le-te.«

Tone Seifert je od začetkov sodeloval pri Koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu, kot strokovni sodelavec in kot postavljavec številnih razstav ob koncu kolonije. Bil je tudi avtor postavitev številnih drugih razstav, sodelavec in organizator likovnih kolonij, med drugim je vodil Skumavčeve likovne dneve na Resniku. Kako velik slikar je bil in kako izjemen opus je ustvaril v "prostem času" v ateljeju domače hiše v Kosezah, pa smo zares odkrili šele spomladi 2018, ko je v Slovenskih Konjicah pripravil prvo samostojno razstavo Ko narava očem zadiši, na ogled je postavil prek 50 likovnih del, ki jih je ustvaril med leti 1962 in 2018; septembra istega leta smo razstavo "ponovili" še v galeriji Družina.

Dragi naš Tone, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti!

Več o Tonetu Seifertu in njegovem delu:

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/tone-%E2%80%93-legenda?Open

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/mojster-prave-mere?Open