Družba Jezusova, katere član je tudi papež Frančišek, je včeraj s slovesno sveto mašo v španskem mestu Pamplona začela obhajanje Ignacijevega leta, poroča Radio Vatikan. Jezuiti s posebnim tematskim letom obhajajo 500. obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. 20. maja 1521 je bil Ignacij ranjen v bitki za Pamplono, kar je bil povod za korenito spremembo njegovega življenja, posledično pa tudi življenja Cerkve.

Uradni začetek Ignacijevega leta, ki se bo sklenilo 31. julija 2022, na bogoslužni praznik sv. Ignacija, je zaznamovala slovesna sveta maša, ki jo je sinoči v pamplonski stolnici daroval vrhovni predstojnik Družbe Jezusove, p. Arturo Sosa Abascal DJ. 23. maja je na programu spletno molitveno srečanje »Romarji z Ignacijem«, ki se ga bo poleg p. Sose udeležil tudi papež Frančišek. 12. marca 2022 bodo jezuiti ob 400. obletnici kanonizacije sv. Ignacija Lojolskega darovali slovesno sveto mašo v cerkvi Jezusovega imena v Rimu, vse leto pa se bodo vrstili različni dogodki in pobude tudi na območni ravni po vsem svetu.

Praznovanje spreobrnjenja, ki ga je storil Bog

P. Gian Giacomo Rotelli, osebni tajnik vrhovnega predstojnika Družbe Jezusove, je v pogovoru za spletni portal Vatican News povedal, da pobuda za praznovanje Ignacijevega leta ni tolika namenjena sami Družbi Jezusovi ali širjenju ignacijanske duhovnosti, temveč »praznovanju Božjega dela v tem možu orožja in dvora, kar je bil Ignacij Lojolski«. To delo Boga se je izrazilo prek hude rane na nogi, ki jo je utrpel v bitki, kar je uničilo vse njegove obete in ga privedlo do praga smrti, obenem pa ga je spremenilo v »ponižnega in velikega romarja Božje volje«.

»Od tiste rane naprej je začel vse stvari videti z novimi očmi. Ta Ignacijeva preobrazba nas v času epidemije spodbuja, naj spremenimo svoje osebno življenje in življenje družbe, v kateri živimo, tako da se razkorak med peščico, ki ima veliko bogastva, in revnimi ne bo več povečeval, temveč se bo, če je le mogoče, zmanjšal. In potem, da bi vsak od nas, ki se osebno sooča z boleznijo in smrtjo mnogih oseb, tudi bližnjih, svoje življenje utemeljil na pristno človeških vrednotah ter bil tako spravljen in pravičen,« je dejal p. Rotelli. Dodal je, da »videti vse stvari nove v Kristusu«, kar je tudi geslo Ignacijevega leta, prav tako pomeni, da jih tudi »poskušamo narediti nove«.


FOTO: Vatican Media

Uresničevanje univerzalnih apostolskih nalog

P. Rotelli je izrazil upanje, da bo praznovanje 500. obletnice nastanka Družbe Jezusove, povezanega z Ignacijevim spreobrnjenjem, postalo »globoka spodbuda za uresničevanje univerzalnih apostolskih prednostnih nalog«, ki jih je papež Frančišek zaupal sobratom jezuitom za desetletje 2019-2029: »To so: kazati pot k Bogu, zlasti z duhovnimi vajami in razločevanjem, ki sta nam še posebej lastna; hoditi skupaj z revnimi, izključenimi iz sveta v poslanstvu sprave in pravičnosti, kar je vidik, pri katerem papež Frančišek zelo vztraja; spremljati mlade v prihodnost upanja, kar je danes tako težka krepost; sodelovati pri skrbi za skupni dom.«

Vse to bi moralo voditi k večjemu poznavanju apostolskega zagona Družbe Jezusove in njene duhovnosti, ki je »namenjena vsem, ki jo doživljajo kot resnično«, in ki jih je vedno več. Med prednostnimi nalogami je p. Rotelli izpostavil tudi »veliko osebno ljubezen do Jezusa iz Nazareta; resnico o človeku, ki vsakega od nas vodi k rasti k polnosti v človeškosti in zlasti k svobodi v nas samih; videti Boga na delu v vseh stvareh in dogodkih v zgodovini ter se velikodušno odzivati na pozive, ki nam jih namenja stvarnost, to je Gospod, torej živeti mistiko služenja v ponižnosti«.

Ignacij je bil romar nenehnega iskanja

P. Rotelli je spregovoril tudi o nekaterih značilnostih Ignacijeve osebnosti, predvsem o »neutrudnem iskanju resnice v svojem življenju«. Kot je dejal, je bil Ignacij romar nenehnega iskanja in zaradi te razsežnosti je vse pustil za seboj: »Postal je romar Božje volje, iz zaporov takratnih cerkvenih oblasti v Španiji v Italijo, iz Italije v Jeruzalem z željo, da bi se tam naselil za stalno, pa ga je od tam nagnal kustos Svete dežele; v Parizu na klopi Sorbone ter nato sem in tja po Evropi in končno v Rim, kjer bo romar, ki je sem prišel leta 1538, ostal za vedno, saj je bil izvoljen za predstojnika nastajajoče Družbe Jezusove vse do svoje smrti leta 1566.« Težko je izpostaviti posamezen dogodek, prej gre za Ignacijevo »življenje kot celoto, in sicer kot neprekinjen dialog z Gospodom, da bi razumel njegovo voljo ali bolje rečeno lastno resnico in jo izpolnil«.