Na škofjeloškem pokopališču se bodo danes, v sredo, 21. avgusta, z vojaškimi častmi poslovili od Ivana Omana, enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze.

Ob 16. uri bo v škofjeloški cerkvi sv. Jakoba potekala pogrebna maša, ki jo bo vodil nadškof Anton Stres, nato pa bo na mestnem pokopališču pogreb z vojaškimi častmi. Še danes se je mogoče vpisati v žalne knjige na sedežih SLS in NSi ter v prostorih Občine Škofja Loka. Zbrane na pogrebni slovesnosti bo nagovoril predsednik republike Borut Pahor.

Že v torek je v vrtni dvorani hotela Union v Ljubljani potekala žalna seja SLS in NSi. Predsednik SLS Marjan Podobnik je v nagovoru spomnil, da je Oman znal navdušiti ljudi za pravo stvar in si v pomembnih trenutkih upal stopiti korak naprej. Prvak NSi Matej Tonin pa je izpostavil, da je bil človek, kakršnega je Slovenija potrebovala v prelomnih časih.

Življenjepis

Ivan Oman je umrl v nedeljo, 18. avgusta. Bil je soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz stranke SLS. Oman je bil eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanja Slovenije. Kot kandidat Demosa je bil leta 1990 izvoljen za člana predsedstva Slovenije, leta 1992 pa za poslanca prvega sklica državnega zbora.

Oman je bil »velik borec za pravice kmetov in karizmatični narodni voditelj. Naj se v Bogu spočije njegova duša,« so zapisali v SLS.

Ivan Oman, simbol slovenske pomladne politike, dolgoletni vodja kmečkega gibanja, po prvih povojnih demokratičnih volitvah član predsedstva Slovenije, najprej član Slovenske kmečke zveze in nato Slovenske ljudske stranke, potem pa Slovenskih krščanskih demokratov, bi v začetku septembra dopolnil 90 let. Oman je bil, potem ko je bilo za njim dolgo in mukotrpno obdobje kmečkega aktivizma v času komunističnega režima, eden od pobudnikov in soustanoviteljev SKZ, ki je bila ustanovljena 12. maja 1988 v Unionski dvorani v Ljubljani. Na ustanovnem zboru je bil izvoljen za predsednika SKZ, ki se je kasneje preimenovala v SLS.

Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Slovenije. To funkcijo je opravljal do leta 1992. Maja 1992 je, po neuspelih prizadevanjih, da bi se SKZ in SKD združili v enotno stranko z zgodovinskim imenom SLS, zapustil SKZ, takrat že SLS, in se sam, brez svojih sopotnikov v dotedanji stranki, pridružil Slovenskim krščanskim demokratom (SKD); novi predsednik SLS je postal Marjan Podobnik. Leta 1992 je bil na listi SKD izvoljen za poslanca in je po volitvah zagovarjal stališče, da je za Slovenijo bolje, če se stranka pridruži k vladajoči koaliciji, ki jo je oblikovala Drnovškova LDS.

Ko je leta 1996 končal poslanski mandat, se je umaknil iz politike, čeprav je politično dogajanje še aktivno spremljal in si je prizadeval združiti SLS in SKD, kar pa mu ni uspelo. Leta 2000, ko je – verjetno prepozno – vendarle prišlo do nenadne združitve SLS in SKD, je zagovarjal, da se naj nova stranka najprej notranje konsolidira in šele potem misli na povezave z drugimi strankami; v času združitve je bila SKD namreč v koalicijski navezi z Janševo SDS v t. i. Koaliciji Slovenija. Dogodki so si tistega leta sledili z bliskovito naglico in prišlo je do vnovičnega razhoda članstva prejšnjih SLS in SKD in ustanovitve nove stranke Nove Slovenije. Na volitvah leta 2000 je še kandidiral, vendar ne v svojem volilnem okraju, ampak v enem od ljubljanskih, kjer ni imel možnosti za uspeh. Takrat se je dokončno poslovil od političnih aktivnosti in se umaknil domov na svojo kmetijo, kjer je sinu pomagal kmetovati.

Takih velikih mož nam je danes treba

Ob Lipi sprave na ljubljanskih Žalah je leta 1991 Ivan Oman dejal: »Pred kratkim smo slavili spomin na našega velikega Slomška. Takih velikih mož nam je danes treba. Takih, ki bi jim uspelo, da nas naučijo srčne kulture in omike ter medsebojnega spoštovanja, če že medčloveška ljubezen ni mogoča. Medsebojne strpnosti in razumevanja namesto histeričnega sovraštva, ki včasih kar gori iz nekaterih političnih nastopov. To strpnost namreč potrebujemo zdaj, ko si ustanavljamo svojo lastno samostojno državo.«

Nekrščansko življenje kristjanov je tisto, kar odbija

Ob neki priložnosti je spregovoril tudi slovenskim duhovnikom. Dejal je, da bi naši duhovniki lahko za evangelizacijo »več naredil zunaj cerkve kot pa v cerkvi,« in dodal: »Vsi skupaj pa lahko veliko naredimo z zglednim krščanskim življenjem, s svojim resničnim krščanstvom. Nekrščansko življenje kristjanov je tisto, kar odbija, in ljudi, ki so na tem, da izgubijo vero, peha stran od vsake vernosti ali pa vsaj nekatere sili v iskanje resnice in smisla pri drugih verstvih, pri tistih, ki še imajo več smisla za duhovnost v nasprotju z našo materialistično pokvarjenostjo.« Kljub kritiki je poudaril: »Hvala Bogu imamo še veliko dobrih, plemenitih vernikov, krščanskih očetov in mater, tudi fantov in deklet. V naših občestvih imamo naravnost svetniške ljudi.«

Ivan Oman se je rodil 10. septembra 1929. Z ženo Marijo sta imela sedem otrok. V pogovoru z Ivanom Omanom je v knjigi Ivan Oman: Za naš dragi dom in rod opisana njegova življenjska pot.

Vir: arhiv Družine (I.Ž.) / STA
Foto: arhiv Družine (T.S.)