Založba Sidarta je izdala vodnik Alpe brez meja, Narodni muzej Slovenije o Športnem društvu Tabor (Sokolih), Založba Pivec pa o družini bibliotekarja Janka Šlebingerja.

Najlepši vzponi Vzhodnih Alp

Založba Sidarta je izdala knjigo Vladimirja Habjana in Irene Mušič Habjan Alpe brez meja. Najlepši vrhovi Vzhodnih Alp. Gorniška in življenjska naveza Habjan – Mušič je slovensko vodniško literaturo obogatila z novim gorskim vodnikom, za katerega pravita, da je njun najtežji zalogaj do zdaj.

V Vzhodne Alpe zahajata že petnajst let, zadnja tri leta pa sta prav zaradi vodnika posvetila sistematičnemu raziskovanju alpskih vrhov zahodno in severno od Julijcev. O njunem gorniškem podvigu govori že sam izbor ciljev, ki zajema najzanimivejše vrhove vseh pomembnejših gorskih skupin v obsežnem vzhodnem alpskem loku, od Karnijskih Alp preko Dolomitov ter avstrijskih in nemških Alp do Bernine na italijansko-švicarski meji.

Ture so različnih dolžin in težavnosti, od nezahtevnih vzponov do bolj ali manj zahtevnih ferat, ledeniških tur in lažjih plezalnih smeri. Nekaj najtežjih vzponov ponekod seže do spodnje četrte stopnje, a le zato, ker lažjega pristopa na vrh ni.

Knjiga je namenjena izkušenim, radovednim in kondicijsko dobro pripravljenim gornikom. Za nekaj najzahtevnejših tur v vodniku, ki zahtevajo alpinistične izkušnje in znanje, pa priporočajo spremstvo alpinista ali gorskega vodnika.

Športno društvo Tabor v Ljubljani

V prostorih Športnega društva Tabor v Ljubljani (v Sokolskem domu na Taboru) je Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Športnim društvom Tabor ob 110. obletnici Športnega društva Tabor in 90. obletnici sokolskega doma na Taboru 20. decembra 2017 pripravila razstavo z naslovom »Bil sem telovadec. Za to sem živel.«

Leta 1907 je bilo ustanovljeno Društvo Sokol I. Ljubljana, ki je združevalo telovadce šempetrskega in vodmatskega predmestja. Društvo domuje v sokolskem domu na Taboru, delo arhitekta Ivana Vurnika, ki je bil svečano odprt junija 1927. Člani društva so osvajali olimpijske medalje, svetovna in evropska prvenstva, obenem pa organizirali bogat kulturni in družabni program. Športno društvo Tabor, ki je nasledilo povojno komunistično dediščino TVD Partizana Tabor, ob tradicionalnih športih ponuja tudi moderne vsebine.

Zgodovina društva do zdaj še ni bila v celoti objavljena, saj so leta 1941 Italijani odtujili arhivsko gradivo. Tako do leta 1945 arhivskega gradiva sploh ni. Predstavili so nekaj krajših besedil in veliko slikovnega gradiva, ki so ga razstavi namenili ŠD Tabor in njegovi člani. Razstava prikazuje zgodovino društva v celoti. Začenja se z izgradnjo sokolskega doma na Taboru in njegovim slovesnim odprtjem leta 1927 ter konča s sodobnostjo, ustanovitvijo ŠD Tabor. Skozi razstavo si je mogoče ogledati tudi telovadce, ki so se kalili in vadili v okviru društva. Društvo je vzgojilo Antona Maleja, Josipa Primožiča in še veliko drugih vrhunskih telovadcev, ki so bili v svetovnem vrhu. Med drugim je treba omeniti tudi Rudolfa Cvetka, ki je vzgojil več generacij sabljačev. Društvo Tabor je bilo med drugim tudi izobraževalna ustanova, v kateri so se učili trenerji, športniki, vzgojitelji in učitelji telovadbe. Društvo je bilo tudi zametek današnje Fakultete za šport, saj je vzgajalo športne kadre.

Ob tej priložnosti so izdali zbornik Bil sem telovadec. Za to sem živel. V njem je Aleš Šafarič predstavil zgodovino Sokolstva in Sokolski dom na Taboru, Jože Podpečnik telovadno društvo Sokol I. Ljubljana in katalog razstavljenih predmetov, David Petelin čas ŠD od Svobode do Partizana, Špela Lipovšek ŠD Tabor.

Podobe iz albuma družine Simonič – Šlebinger

Založba Pivec iz Maribora je izdala knjigo Podobe iz albuma družine Simonič-Šlebinger, v kateri so predstavljeni utrinki iz življenja družine iz Gornje Radgone pred sto leti.

Podobe na starih fotografijah, ki so vzete iz resničnega albuma, spremlja priložnostni spominski zapis Mir in vojna izpod peresa dr. Vladimirja Šlebingerja. Avtor fotografij je Vladimirjev oče, bibliograf in bibliotekar dr. Janko Šlebinger. Gradivo je zbrala in knjigo uredila Breda Ilich Klančnik, ki je gradivo zbrala in uredila, avtor besedila pa je tudi etnolog dr. Janez Bogataj.

Kratek zapis dr. Vladimirja Šlebingerja (1906–1984) je nastal leta 1981 kot vezilo mlajšima sestrama Veri in Zori, ki sta v tem letu proslavljali okrogli življenjski obletnici, sedemdeset oziroma šestdeset let. Pisanje s simboličnim naslovom Mir in vojna je prijazen, nostalgičen spominski kolaž, ki sega v čas prve vojne in razgrinja po eni strani podobe podeželskega slovenjegoriškega sveta in po drugi družinsko življenje prof. Šlebingerja v Ljubljani na Kodeljevem. Slikovitim opisom s številnimi narečnimi izrazi so dodane resnične slike – družinski album, ki ga je v začetku dvajsetega stoletja ujel v svoj objektiv piščev oče, amaterski fotograf, sicer pa bibliotekar in bibliograf dr. Janko Šlebinger (1876 – 1951).