Mednarodna papeška človekoljubna organizacija Pomoč Cerkvi v stiski je včeraj v Rimu predstavila novo poročilo o spoštovanju verske svobode v svetu, v katerem beležijo, da so v 62 izmed 196 preučevanih držav zaznali težje kršitve te temeljne človekove pravice. V večini teh držav se je položaj v obdobju preučevanja med avgustom 2018 in novembrom 2020 še poslabšal. V 30 državah ljudi ubijajo iz verskih razlogov. V vsaki peti deželi se morajo ljudje, ki zapustijo svojo versko skupnost, soočati z obsežnimi pravnimi ali družbenimi posledicami. Med najtežje kršitelje sodijo nekatere države z največjim številom prebivalstva na svetu, med njimi Kitajska, Indija, Pakistan, Bangladeš in Nigerija.

Mednarodna skupnost se je po ocenah vodilnih pri omenjeni papeški organizaciji doslej »premalo in prepozno« odzivala na nasilje v imenu religije, ob čemer gre za vse hitreje naraščajoč svetovni pojav; trenutne številke predstavljajo povod za »veliko zaskrbljenost«. Statistika spominja, da po svetu živi mnogo milijonov ljudi, ki morajo zaradi svoje vere prestajati nepredstavljivo trpljenje. Človekoljubna organizacija Pomoč Cerkvi v stiski si bo še naprej prizadevala, da bo vsem prizadetim dajala njihov glas.

Zaskrbljujoče širjenje transnacionalnih džihadističnih mrež

Sodeč po izsledkih poročila se transnacionalne džihadistične mreže zdaj raztezajo že od Severne Afrike prek ekvatorja na jug celine in proti vzhodu prek Indijskega oceana do Filipinskega otočja. Po posameznih državah spodbujajo radikalizacijo domačih milic. »Virtualni kalifat«, ki se prek medmrežja širi po vsem svetu, je postal dostopno orodje spletnega rekrutiranja atentatorjev na Zahodu. Verskim manjšinam se pripisuje odgovornost za širjenje koronaepidemije, kar še krepi že obstoječe družbene predsodke, recimo v Turčiji in Nigeriji.

V nekaterih azijskih državah z večinsko hinduističnim ali budističnim prebivalstvom se je uveljavil nekakšen verski nacionalizem, ki pripadnike manjšin obravnava kot drugorazredne državljane. V vedno več državah poročilo beleži naraščanje spolnega nasilja nad ženskami, pripadnicami verskih manjšin, kar verski nacionalisti izkoriščajo kot učinkovito orožje. Represivne tehnologije nadzora vse pogosteje pod drobnogled jemljejo posamezne verske skupnosti, recimo na Kitajskem.

Posledice epidemije

Po izsledkih raziskave je epidemija na številne načine vplivala na razvoj verske svobode. Islamistične teroristične skupine, kot so Al-Kaida, Islamska država in Boko Haram v svojih propagandnih video posnetkih koronavirusno bolezen označujejo kot Božjo kazen za »dekadentni Zahod«. Džihadistom obljubljajo imunost na bolezen in zagotovljen prostor v raju. Na medmrežju se pojavljajo različne teorije zarote, po katerih naj bi izbruh epidemije povzročili judje, kljub temu pa je bolezen v različnih državah prizadela tudi druge manjšine: v Indiji muslimane, na Kitajskem, v Nigeriji, Turčiji in Egiptu pa so zanjo odgovorni kristjani. V Pakistanu pa, beleži poročilo, islamske človekoljubne organizacije kristjanom odrekajo pravico do tovrstne pomoči.

Marsikje pa je epidemija spodbudila sodelovanje verskih skupnosti. V Bangladešu je neka islamska človekoljubna organizacija pokopavala tudi hindujske in krščanske žrtve koronavirusne bolezni. Na Cipru, kjer mejne zapore kristjanom in muslimanom preprečujejo obisk verskih krajev, so turško-ciprski muslimani molili na grobu apostola Barnabe, zavetnika te razdeljene otoške države. Na Kubi je komunistična vlada prvič dopustila prenos križevega pota s papežem Frančiškom in velikonočnih bogoslužij na državni televiziji.


Asia Bibi FOTO: Vatican Media

Asia Bibi zahteva odpravo zakona o bogoskrunstvu v Pakistanu

»Žarek upanja v temni pokrajini« je po navedbah v poročilu zasijal tudi v Islamski republiki Pakistan. Čeprav se je število sodnih postopkov zaradi bogoskrunstva številčno opazno povečalo, pa je v obdobju preučevanja prišlo do nekaterih pravnih uspehov. Višjestopenjska sodišča so razveljavila številne obsodbe, med drugim tudi v najbolj razvpitem primeru katoličanke Asie Bibi, ki je bila oproščena januarja 2019 in je po devetih letih v samici, čakajoč na izvršitev smrtne kazni, lahko odpotovala v Kanado. Po mnenju organizacije Pomoč Cerkvi v stiski je »ta dinamika spodbudna, če jo bo le uspelo ohraniti«.

Asia Bibi je sodelovala tudi pri virtualni predstavitvi poročila papeške organizacije in je med spletno konferenco izrazila zahtevo po odpravi zakona o bogoskrunstvu v domovini Pakistanu. Zakon je opisala kot »meč v rokah islamske večine«: bogoskrunstvo je v Pakistanu eden najtežjih zločinov, za katerega je še vedno predpisana smrtna kazen.

Bibijeva je mednarodno skupnost spodbudila, naj si še naprej prizadeva za uveljavljanje verske svobode v svetu. V Pakistanu pa je po njenem mnenju najbolj potrebna zaščita mladoletnih deklet. Številne namreč ugrabijo, posilijo, nasilno spreobrnejo in jih prisilijo v poroko z mučiteljem. Predsednika pakistanske vlade Imrana Khana je kristjanka nagovorila z besedami: »Če islam uči mir in sožitje, kako lahko upravičite vse nasilje nad krščanskimi dekleti in ženskami, ki ga izvajate v imenu religije?«

Asia Bibi je med spletno konferenco znova izrazila gorečo željo, da bi nekoč obiskala Rim. Osebno bi se rada zahvalila papežu Frančišku in njegovemu predhodniku Benediktu XVI. za vso pomoč in podporo, ki sta ju nudila, ko je preživljala dneve v pakistanskem zaporu, ter z javnimi pozivi pomembno prispevala k njeni osvoboditvi.

Kršitve verske svobode tudi na Zahodu

V ospredje poročila papeške človekoljubne organizacije Pomoč Cerkvi v stiski pa vse bolj prihaja tudi Zahod: v nekaterih evropskih državah vse manj zakonsko ščitijo pravico posameznika do ugovora vesti pri izvajanju splava ali evtanazije.

Novo poročilo obsega skoraj 800 strani, pripravila pa ga je mednarodna ekipa 30 avtorjev. Dokument je na voljo v šestih jezikih.