Letošnjo »posebno« veliko noč je tudi papež Frančišek v Vatikanu obhajal brez navzočnosti občestva vernih. Na veliki petek je v baziliki sv. Petra obhajal obrede velikega petka, nato pa molil križev pot, ki se ga v Koloseju tradicionalno udeleži množica vernikov. Tokrat je papež zaradi varnostnih ukrepov v navzočnosti peščice sodelavcev spomin na Jezusovo trpljenje obudil na trgu pred vatikansko baziliko. Letošnja premišljevanja je pripravila zaporniška župnija v zaporu »Due palazzi« iz Padove. Nagovor med obredi velikega petka je tradicionalno pripravil papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa, naslov njegovega premišljevanja pa je bil »Imam načrte blaginje in ne nesreče«.

Velikonočna vigilija: poziv k upanju kljub strahu pred koronavirusom

Med velikonočno vigilijo je papež spomnil na strah, ki trenutno vlada v svetu zaradi epidemije koronavirusa, obenem pa je kristjane pozval k upanju, saj, kot je poudaril, tema in smrt nimata zadnje besede. Tudi slovesno bogoslužje v velikonočni noči je sveti oče obhajal v baziliki sv. Petra brez navzočnosti vernega občestva. Verniki po vsem svetu so slovesno vigilijo s papežem lahko spremljali preko televizijskih in radijskih postaj ter neposrednega prenosa na spletu.

Frančišek je v nagovoru dejal, poroča Radio Vatikan, da si kristjani »v velikonočni noči pridobivamo temeljno pravico, ki nam ne bo odvzeta: pravico do upanja«. Kot žene, ki so šle h grobu, tudi kristjani ne smemo popustiti temnim silam pritoževanja in žalovanja, ne smemo se odpovedati ljubezni. Upanje, ki ga pridobimo v velikonočni noči, je novo in živo upanje, ki prihaja od Boga, dar iz nebes, ki si ga ne moremo priskrbeti sami. Jezusovo upanje nam v srce polaga gotovost, da zna Bog vse obrniti v dobro, ker celo iz groba prikliče življenje.

Jezus je vstal za nas, da bi prinesel življenje, kjer je bila smrt, in On, ki je odvalil skalo pri vhodu v grob, lahko odstrani tudi skale, ki zapirajo naša srca. Njegova luč je razsvetlila temo groba, danes pa želi doseči najtemnejše kotičke življenja. Tema in smrt nimata zadnje besede. Bog je večji, korajža velja, z Bogom ni nič izgubljeno, je katoličane po vsem svetu v velikonočni noči opogumil papež Frančišek.



Papež mestu in svetu: okužba upanja

Na velikonočno nedeljo je papež Frančišek brez navzočnosti večjega števila vernikov daroval slovesno sveto mašo na oltarju katedre v baziliki sv. Petra, nato pa je, kot običajno, predstavil svojo praznično poslanico »Urbi et orbi« oz. »mestu in svetu«.

V letošnji poslanici je sveti oče spregovoril o drugačni »okužbi«, ki je poleg epidemije koronavirusa zajela svet: okužbi upanja, ki jo širi vstali Kristus. Svoje misli je posebej namenil vsem, ki jih je koronavirus neposredno prizadel: obolelim, umrlim, njihovim svojcem, zdravstvenemu osebju, pa tudi zaposlenim v domovih za ostarele ali vojašnicah in zaporih. Papež je opozoril, da »to ni čas za brezbrižnost, ker ves svet trpi in se mora združiti, da se sooči s pandemijo«. Spomnil je na vse uboge, ljudi na obrobju, begunce in brezdomce, ki prav posebej potrebujejo upanje vstalega Kristusa.

Posebno misel je namenil Evropi, ki ima tokrat znova priložnost, da pokaže svojo solidarnost na čim bolj ustvarjalen način, in številnim žariščem na svetu, ki so polna trpljenja mnogih ljudi. Med drugim je omenil begunce in razseljen zaradi vojn, suše in pomanjkanja, ter številne begunske otroke, ki živijo v nevzdržnih razmerah.

Papež je svoje tradicionalno voščilo sklenil z besedami: »On, ki je že premagal smrt in nam odprl pot večnega odrešenja, naj prepodi temo našega ubogega človeštva in nas uvede v svoj slavni dan, ki ne pozna zahoda.«

Foto: Vatican Media