Oče Damjan je za svojo najstarejšo hčer, blaženo Ivano, v mestu zgradil poseben konvent, kjer je živela kot frančiškanska tretjerednica. Ko je domači škof iz Spoleta leta 1274 dovolil, da sme v konvent sprejemati tudi druge, se ji je kot šestletna pridružila tudi sestra Klara. Kasneje so zaživele po pravilih sv. Avguština. Po smrti Ivane so za opatinjo izvolili Klaro, ki je skupnost vodila do svoje smrti, sedemnajst let. Življenje svete Klare od Križa, kakor se je kasneje imenovala, je presenetljiv opomin, da je svetost delo milosti, ne pa človeškega truda; vendar je kljub temu sodelovanje z božjo milostjo nujno potrebno za našo duhovno rast.

Sveta Klara iz Montefalca, redovnica, mistikinja

Ime: Izhaja iz latinskega pridevnika clara v pomenih »glasna, jasna, zvonka, svetla, čista, bistra, slavna«.

Rodila se je najver...