Izvršni svet Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je sestavil seznam šestdesetih osebnosti, za katere bomo v letih 2022 in 2023 obhajali pomembne okrogle obletnice, je poročal Radio Vatikan. Na Unescovem seznamu so med drugimi Nikolaj Kopernik, sv. Nerses Veliki, Gregor Mendel in sv. Terezija Deteta Jezusa.

Kot utemeljujejo pri Unescu, so Nikolaj Kopernik, sv. Nerses Veliki, Gregor Mendel in sv. Terezija Deteta Jezusa na različne načine zaznamovali določena zgodovinska obdobja in dali opazen prispevek k splošnemu dobremu človeštva, ki odmeva tudi v današnjem času, in so izraz krščanskega »genija«.

Odločilni prispevki na področju miru, izobraževanja, znanosti, družboslovja in komunikacije

Kopernik je bil matematik in astronom, ki je ovrgel starodavno prepričanje, da je Zemlja v središču vesolja, in svet popeljal v novo dobo. Sv. Nerses Veliki je bil armenski katolikos iz 4. stoletja, ki je neutrudno iskal edinost in želel uresničiti Kristusovo naročilo, da bi vsi bili eno. Gregor Mendel je bil češki duhovnik, ki je pripadal avguštinskemu redu, in pionir genetike, sv. Terezija Deteta Jezusa pa je bila mlada karmeličanska redovnica.

Unesco je 60 osebnosti izbral na podlagi njihovega odločilnega prispevka na področju miru, izobraževanja, znanosti, družboslovja in komunikacije. Odločitev bo v letošnjem novembru uradno potrdila še Glavna konferenca Unesca. Leta 2022 se bomo spomnili Mendela ob 200. obletnici njegovega rojstva, leta 2023 pa 150. obletnice rojstva svete Terezije, 550. obletnice Kopernikovega rojstva in 850. obletnice smrti Nersesa Velikega.

Vera, ki ne postane kultura, ni zrela vera

»Genij krščanstva je v tem, da oblikuje osebnosti, ki so sposobne delovati na vseh področjih,« je v pogovoru za vatikanske medije pojasnil nadškof Francesco Follo, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Unescu. Poudaril je pomen, ki ga verska razsežnost postopoma pridobiva v kulturni razpravi, značilni za Unescova zasedanja.

»V razpravi, ki je sledila opredelitvi teh obletnic, razpravi, ki je bila osredinjena na temo vzgoje za strpnost, je bilo zanimivo, da so nekatere države začele govoriti: zakaj pa govorimo samo o kulturi in izobraževanju, ne da bi govorili o duhovni in verski vzgoji?« Krščanstvo »je dalo Evropi obliko« in navsezadnje je »sveti Janez Pavel II. dejal, da vera, ki ne postane kultura, ni zrela vera«.