Član žirije David Ahačič, nagrajenec Robert Simonišek, nominiranka Ana Zdešar in direktor založbe Družina Tone Rode (fotografije Tatjana Splichal)



Založba Družina je danes, v nedeljo, 29. novembra 2020, popoldne (ob 15. uri) v sklopu virtualnega Slovenskega knjižnega sejma, ki se danes zaključuje, razglasila zmagovalca in podelila literarno nagrado svetlobnica. Na razpis je do konca avgusta prispelo 19 izvirnih, še neobjavljenih knjižnih besedil: 11 romanov, štiri dramska besedila, tri pesniške zbirke in zbirka esejev.

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Mateja Komel Snoj, Jože Horvat, dr. Igor Škamperle, dr. Brane Senegačnik, Manica Ferenc, Tone Rode in David Ahačič, je po branju vseh besedil izbrala tri nominirance: Hvala za vijolice (šifra Breza), Pejsaži (šifra Devinske2020RS) in Sladoled za desert (šifra Sladoled), za najboljše besedilo pa razglasila eseje Roberta Simoniška z naslovom Pejsaži. Zmagovalec bo prejel nagrado v višini 6000 evrov, besedilo pa bo v letu 2021 izšlo v knjižnem programu založbe Družina.

Utemeljitev nagrade je prebral David Ahačič, svetlobnico pa je podelil direktor založbe Družina Tone Rode. "Vesel sem in me navdaja občutek izpolnjenosti poti oziroma vloge, ko smo se leta 2015 spomnili znotraj založbe, da če želimo biti aktivno soustvarjalec slovenske kulture, moramo tudi na področju spodbujanja slovenske leposlovja nekaj narediti. Tako imamo pred seboj že četrto različico svetlobnice." Po besedah direktorja Rodeta je svetlobnica od skromnih začetkov letos dosegla presežnike: "Po številu naslovov in tudi po kakovosti je letošnja bera po eni strani raznolika, saj smo razpisali širšo nagrado - nismo iskali le romana, odprli smo jo na več področij - a vendar je bila bera kvalitetna, kakovostna, in težko se je bilo odločit za zmagovalca." Da s svetlobnico založba nagradi in izda knjigo zmagovalca, vendar, kot je dejal direktor založbe, "ni pa rečeno, da kakšen od naslovov ne bo doživel luči sveta, morda še kakšno delo najde mesto v knjižnem programu založbe Družina."



Nagrajenec s svetlobnico 2020 je Robert Simonišek (foto Tatjana Splichal)

Utemeljitev nagrade delu Pejsaži avtorja Roberta Simoniška: Petnajst približno enako dolgih esejev, zbranih v knjigi Pejsaži, predstavlja zrelo, poglobljeno pisanje o temah, ki zadevajo predvsem umetniško ustvarjanje – literaturo, likovno umetnost in še marsikaj, kar mejí ali se stika s tema področjema. Gre za eseje, ki vsebinsko presegajo omenjeni umetniški zvrsti, izvirajo pa iz avtorjeve izpovedne potrebe ob doživljanju posameznih knjig, spraševanju o razmerju med literaturo in likovno umetnostjo, pretresanju objektivnega sveta v podobi znamenitih mest z njihovo arhitekturno in urbanistično podobo, razmišljanju o položaju muzealstva v sodobni družbi, in ne nazadnje celo ob pojavu nove bolezni covid-19. Kar nekaj esejev razgrinja človekove notranje razsežnosti ali stanja, ko avtor razmišlja o ljubezni, miru, samoti ipd., v vrsti teh meditacij pa se njegove ideje iztekajo tudi v presojo izbranih kulturno-političnih pojavov, kot so simpoziji in različne druge prireditve ob aktualnih temah. Verjetno ni naključje, da se v enem teh primerov opredeljuje tudi do protestnih petkovih kolesarjenj kulturnikov po Ljubljani, ki se mu z vidika umetniškega ustvarjanja zdijo neutemeljena. Izhajajoč iz takšnega zornega kota pisanja avtor bralca vedno znova priteguje in prepriča z analizami svojih tem, pa tudi z jezikom, ki je domiseln in natančen, saj je po eni strani posledica živega čuta za besedo, po drugi pa velike razgledanosti esejista. Lahko rečemo, da na našem literarnem prizorišču le redko naletimo na tako vsebinsko tehtna, pristna in jezikovno spretno izpisana esejistična besedila."

Nagrajenec Simonišek je v kratkem pogovoru z Davidom Ahačičem dejal, daje naslov Pejsaži splošen, nekakšna vezna nit vseh esejev, v katerih se dotika različnih tematik: "Beseda pejsaž nas običajno popelje v nek segment krajine, vedute podeželja ali mesta, in na nek način je v vseh esejih vsaj drobec krajine.« Knjiga je Simoniškova druga knjiga esejev, za prvo je bil leta 2016 nagrajen z Rožančevo nagrado. Glavna skupna nit, ki jo je skušal strnit v drugi knjigi esejev, je, kot je dejal, "kako osebno izkušnjo bodisi na ravni čutov, emocij ali duhovno izkušnjo, integrirat v vsak esej in preseči teoretske diskurze, tudi slovenske majhnosti, in tudi ideološka trenja in iti nad strereotipi v smislu individualnega mišljenja." Kot je dejal "osebna izkušnja, ki se včasih pokriva s stanjem v družbi ali od njega odstopa, je moja, je drugačna od drugih, in ne trdim, da je najbolj relevantna, vsekakor pa stojim za njo."


Nagrajenec s svetlobnico Robert Simonišek iz Celja in nominiranka Ana Zdešar iz Medvod (Tatjana Splichal)

Podelitve svetlobnice se je udeležila tudi nominiranka dela Sladoled za desert Ana Zdešar. Žirija je v utemeljitvi nominacije zapisala, da gre za "prvoosebno pripoved o mladi študentki, ki v Ljubljani išče dobrega fanta, a ker je verna in so njena načela visoka, ji ni prav lahko. Po naključju na morju sreča nekega fanta in se z njim zvečer pogovarja – in zaljubi vanj. Toda fanta še isto noč med kopanjem ubije tuje motorno plovilo. Tu se zgodba začne zapletati … dekle spozna ponesrečenčeve starše in sorodstvo in dogaja se tisto, kar je komaj razumljivo, saj takšno znanstvo (in tudi poznejši zaplet in razplet zgodbe) najbrž omogoči njena vera: spozna polbrata mrtvega fanta, spet po naključju ji je omogočeno, da odide na oratorij v Kanado, kjer stanuje pri slovenskem župniku; tam se skoraj zaroči z nekim domačinom, a jo spet obišče sreča, kajti spozna, da je fant (po poklicu avtomehanik) iz domačih krajev vendar srčno dober in zanjo veliko boljši od Kanadčana. Odloči se zanj in po poroki v Sloveniji začneta skupno življenje. Zdi se, da pisanju sicer manjka nekaj literarno-umetniške nadgradnje, vendar besedilo bralca pritegne s kopico srečnih okoliščin, ki se v navadnem življenju redko zgodijo, ter z vztrajanjem junakinje pri veri in katoliških vrednotah, ki jih iščejo mladi. Njena vera je zmagovita in že zgodaj v življenju poplačana."

Tretja nominiranka je bila Irena Pajnik Beguš za delo Hvala za vijolice.




_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Poezija ob pripravi nedeljskega kosila (VIDEO)

Pilar Rahola o preganjanih kristjanih (VIDEO)

Obisk v ateljeju Damijana Stepančiča (VIDEO)

Dan pripoveduje dnevu (VIDEO)

Knjižni sejem: narazen, a vendarle skupaj

Družina na e-Slovenskem knjižnem sejmu 2020