Papež Frančišek svoje 21. apostolsko potovanje nadaljuje v Bangladešu. Na mednarodnem letališču v Daki so ga pričakali državni predsednik Abdul Hamid, nekaj predstavnikov političnih in civilnih oblasti ter deset bangladeških škofov. Skupina otrok je svetega očeta sprejela s tradicionalnimi bangladeškimi plesi.



Sledil je obisk narodnega spomenika mučencev v Savarju, ki je posvečen padlim v vojni za osvoboditev Bangladeša leta 1971. Spomenik je visok 45 metrov in postavljen na 34 hektarjih površine. Papež je pred spomenik položil venec rož, podpisal se je tudi v častno knjigo, ob koncu pa še zasadil drevo v Parku miru, ki obdaja spomenik. Zatem je obiskal še spominski muzej Bangabandhu, posvečen očetu bangladeškega naroda Sheikhu Mujiburu Rahmanu, prvemu predsedniku neodvisnega Bangladeša. Na kraju, kjer danes stoji muzej, je bil Mujibur Rahman leta 1975 med vojno za neodvisnost Bangladeša umorjen skupaj z 31 člani njegove družine. Papež je tudi tukaj položil venec rož in se vpisal v častno knjigo.

V predsedniški palači v Daki se je Frančišek srečal z bangladeškim predsednikom Abdulom Hamidom, nato pa še s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora. Tu je imel svoj prvi uradni govor, v katerem je izpostavil pomen iskrenega dialoga in spoštovanja raznolikosti, spregovoril pa je tudi o pomembni vlogi katoliške Cerkve v prizadevanju za skupno dobro bangladeške družbe.

Bangladeš je mlada država, ki pa je vedno imel posebno mesto v srcu papežev. Ti so od vsega začetka izražali solidarnost do njegovega naroda, ga spremljali pri premagovanju začetnih težav ter ga podpirali pri zahtevni nalogi izgrajevanja naroda in njegovega razvoja. Po besedah papeža Frančiška v današnjem svetu nobena posamezna skupnost, narod ali država ne more preživeti in napredovati izolirano, kajti »kot člani ene same človeške družine potrebujemo drug drugega in smo drug drugega odvisni«. Ustanovni očetje Bangladeša so razumeli to načelo in so si ga prizadevali vključiti v narodno ustavo. Zamislili so si sodobno, pluralistično in vključujočo državo, v kateri bi vsaka oseba in vsaka družba lahko živela v svobodi, miru in varnosti, v spoštovanju prirojenega dostojanstva in enakosti pravic vseh. Prihodnost te mlade demokracije in zdravje njenega političnega življenja sta bistveno povezana z zvestobo tej ustanovitveni viziji, je poudaril sveti oče. Z iskrenim dialogom lahko narod prizna veljavnost različnih pogledov in s tem gradi skupno prihodnost ter solidarno pomaga vsem tistim, ki nimajo lastnega glasu.

V zadnjih mesecih je bangladeška družba jasno izrazila svojo solidarnost do množic beguncev, ki so prispeli iz sosednjega Mjanmarja. Papež je znova opozoril na resen položaj muslimanske manjšine ter na izjemno trpljenje predvsem žensk in otrok v begunskih taboriščih: »Nujno je, da mednarodna skupnost odločno ukrepa za končanje te globoke krize, ne le preko reševanja političnih problemov, ki so vodili v množično razselitev ljudi, temveč tudi z nudenjem takojšnje materialne pomoči Bangladešu, da bo ta učinkovito odgovoril na nujne človeške potrebe.«

Čeprav je papežev obisk namenjen predvsem katoliški skupnosti v Bangladešu, je Frančišek kot pomemben trenutek označil tudi jutrišnje srečanje z odgovornimi za ekumensko in medversko področje, s katerimi bo skupaj molil za mir. Izpostavil je še, da si katoličani Bangladeša kljub majhnemu številu prizadevajo imeti konstruktivno vlogo v razvoju države, predvsem preko svojih šol, bolnišnic in dispanzerjev. Cerkev v svojih šolah želi pospeševati kulturo srečanja, ki bo učence naredila zmožne prevzeti svoje odgovornosti v družbenem življenju, je pojasnil sveti oče in ob tem izpostavil, da pravzaprav velika večina učencev in učiteljev v teh šolah ni kristjanov, ampak pripadajo drugim verskim izročilom. Papež je izrazil prepričanje, da bo v duhu narodne ustave katoliška skupnost še naprej uživala svobodo pri opravljanju dobrih del kot izrazu njenega prizadevanja za skupno dobro.

Vir: Radio Vatikan / Radio Ognjišče
Foto: RV