Na to ni računal nihče: papež Frančišek bo marca prihodnje leto obiskal Irak. Nepričakovano napoved so danes sporočili z vatikanskega tiskovnega urada, poroča spletni portal Vatican News.

Od začetka epidemije koronavirusa se papež še ni odpravil na inozemska potovanja, nazadnje je konec novembra 2019 potoval na Tajsko in Japonsko. Tudi Vatikan zapusti le v izjemnih primerih. V zadnjih letih pa je že večkrat izrazil upanje, da bi nekoč lahko obiskal Irak. Povsem gotovo seveda še ni, da bo potovanje v Irak mogoče; na vatikanskem tiskovnem uradu pojasnjujejo, da bo program »upošteval razvoj svetovnega zdravstvenega izrednega stanja«, kot poroča Radio Vatikan. V Iraku je doslej zaradi okužbe z novim koronavirusom in koronavirusne bolezni 19 umrlo že več kot 12.000 oseb.

Bagdad, Ur, Erbil, Mosul, Karakoš, planota Ninive

Papež je po poročanju tiskovnega urada povabilo za obisk države sprejel od iraškega predsednika in krajevne Katoliške cerkve: »Apostolsko potovanje v to državo bo opravil od 5. do 8. marca 2021, obiskal pa bo Bagdad, nižino Ur, ki je povezana s spominom na Abrahama, mesto Erbil ter Mosul in Karakoš na planoti Ninive.« Program potovanja bo »objavljen pravočasno,« je sporočil vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni.

Obisk Iraka tudi sanje prejšnjih papežev

O potovanju v Ur je že pred svetim letom 2000 sanjal papež Janez Pavel II. V tem mestu naj bi Abraham po svetopisemskem izročilu prejel Božji klic, naj potuje v kanaansko deželo in tam postane »oče mnogih narodov«. Politične razmere tega takrat niso omogočile, saj je Sadam Husein po nekajmesečnih dogovorih obisk prestavil. To bi bil prvi obisk rimskega papeža v Iraku.

Za papeža Frančiška je dialog z islamom eden osrednjih poudarkov njegovega pontifikata; leta 2019 je kot prvi papež v zgodovini obiskal Abu Dabi in s tem Arabski polotok.

Število kristjanov dramatično pada

Papež Frančišek je svojo željo po obisku Iraka izrazil že večkrat, nazadnje je o tem javno spregovoril 10. junija 2019, ko je v avdienco sprejel člane združenja organizacij za pomoč vzhodnim Cerkvam. 25. januarja 2020, tik pred izbruhom epidemije koronavirusa, je v Vatikanu sprejel iraškega predsednika Barhama Saliha in sogovornika sta takrat tudi omenjala možnost papeževega obiska v državi. Papežev obisk v Iraku bi pomenil konkretno dejanje bližine celotnemu iraškemu prebivalstvu, ki se že dolgo sooča z območnimi oboroženimi spori in nasiljem.

Pred izbruhom zadnje iraške vojne leta 2003 je v Iraku živelo od enega do poldrugega milijona kristjanov. Danes jih je tam le še okoli 400.000. Predsednik Salih in novi, v reforme usmerjeni predsednik iraške vlade Mustafa al-Kazemi vabita kristjane, ki so pobegnili iz domovine, naj se vrnejo v Irak in s tem poudarijo krščansko navzočnost v državi.

»Človek, ki lahko prinese mir«

Kaldejski katoliški patriarh v Babilonu, kardinal Louis Raphael Sako, je že pred letom dni izrazil prepričanje, da bi papežev obisk v Iraku izredno pozitivno vplival na državo, saj je sveti oče po njegovem mnenju odprt človek, iskalec miru in bratstva. »Papež Frančišek je človek, ki lahko prinese mir. Na milijone muslimanov je spremljalo njegov obisk v Abu Dabiju,« je kardinal Sako povedal v pogovoru za italijansko agencijo SIR: »Tako bo tudi v Iraku,« kjer ga vsi, kristjani in muslimani, spoštujejo zaradi njegove preprostosti in bližine.

Papeža bo sprejel tudi tamkajšnji nuncij, nadškof Mitja Leskovar

Papeža Frančiška bo med obiskom v Iraku gotovo sprejel tudi tamkajšnji novi nuncij, slovenski nadškof Mitja Leskovar, ki ga je sveti oče na ta položaj imenoval 1. maja letos. Nadškof Leskovar je v Bagdad prispel 8. septembra, 24. septembra pa je predal poverilna pisma predsedniku Salihu.


Papež Frančišek in iraški predsednik Barham Salih FOTO: Vatican Media