Iz severnoiraškega mesta Mosul, ki so ga zasedli pripadniki teroristične skupine »Islamska država«, je do konca minulega tedna zbežalo občutno več kristjanov, kakor je bilo doslej mišljeno. Pred iztekom ultimata tamkajšnjih džihadistov je v mestu živelo še okoli 3.000 kristjanov, je na podlagi podatkov predstavnika Združenih narodov v Iraku, Italijana Marzia Babilleja poročala vatikanska agencija Fides. Zadnji kristjani so Mosul zapustili minuli konec tedna. Odšli so proti severu, da bi poiskali zatočišče v krščanskih naseljih Tilkif, Batnaya in Alqosh. Iraški škofje tožijo o sistematičnem preganjanju kristjanov s strani islamskih skrajnežev.

Število kristjanov, ki so v Mosulu ostali po zasedbi borcev Islamske države, so doslej ocenjevali na nekaj sto. Mosul je nekdaj veljal za krščansko utrdbo v Iraku. Pred ameriško invazijo leta 2003 je tu po ocenah živelo okoli 50.000 pripadnikov različnih krščanskih Cerkva. Pred zasedbo islamskih skrajnežev naj bi jih bilo že manj kot 10.000.

Iz Mosula je minuli konec tedna zbežalo na tisoče krščanskih prebivalcev, potem ko so jim džihadisti postavili ultimat, naj se spreobrnejo v islam ali pa plačajo davek za zaščito – ob zavrnitvi obeh predlogov jim je bilo zagroženo s smrtjo. 85 družinam, ki so zapustile mesto, so pripadniki Islamske države zaplenili vse premoženje in mnogi so bili primorani 70 km dolgo pot do mesta Tel Afar prehoditi. 15 krščanskih družin v Mosulu se je spreobrnilo v islam, v eni izmed družin pa je mladoletna hči zbežala proti severu države, ker ni bila pripravljena sprejeti islamske vere.

Ravnanje islamskih skrajnežev proti kristjanom s protesti obsojajo tudi iraški muslimani. V začetku tedna so v Bagdadu protestirali z napisi »Sem Iračan, sem kristjan« in ob tem opozarjali na oznake »N« (za »Nazarence«), s čimer so islamisti označevali krščanske hiše v Mosulu.

Projekt etničnega čiščenja islamistov pa se še kar nadaljuje: za preživetje v Mosulu morajo nemuslimani odslej plačevati še višjo tarifo, ki po navedbah znaša 450 ameriških dolarjev na osebo mesečno, kar je za tamkajšnje razmere izredno visoka vsota. Sirsko pravoslavno cerkev Mar Afram v Mosulu so spremenili v mošejo. Zaradi nasilja islamskih skrajnežev pa ne trpijo zgolj kristjani, temveč tudi šiitski Turki, Šabaki in Jezidi.

Borci Islamske države so minuli konec tedna prevzeli tudi nadzor nad sirsko-katoliškim samostanom Mar Behnam pri Karakošu in iz njega izgnali tam živeče menihe. Po navedbah agencije Fides so teroristi ob koncu tedna tri menihe in nekaj v samostanu živečih družin pregnali iz samostana. Samostanski kompleks iz četrtega stoletja je bil doslej priljubljeni romarski cilj tako za kristjane kot tudi za muslimane.

Po prvih poročilih naj bi menihi prosili islamske skrajneže, če lahko številne relikvije, ki so jih hranili v samostanu, vzamejo s seboj, kar pa so jim teroristi preprečili. Kurdski borci so begunce na poti sicer prestregli in jih prepeljali na varno, zasedba samostana pa je med prebivalci v Karakošu poskrbela za še več strahu in groze. Bojijo se, da tudi njihovemu mestu grozi uničenje, kakršnega so bili deležni številni kraji, ki so padli v roke islamskim skrajnežem.

Sirsko-katoliški duhovniki v Iraku pozivajo zahod, naj nemudoma preneha s financiranjem islamskih teroristov, sunitski verski voditelji pa bi morali poskrbeti, da bi pripadnike Islamske države povsem osamili. »Javna obsodba skupine, ki bi jo oznanili preko mreže mošej, bi zagotovo imela pomenljiv učinek«, so prepričani krščanski voditelji.

Preganjanje kristjanov v Iraku pa je obsodila tudi Organizacija za islamsko sodelovanje, ki je delovanje Islamske države ocenila kot »nesprejemljiv zločin« džihadistov, katerih ravnanje »nima ničesar skupnega z islamom ter njegovimi načeli strpnosti in sožitja«.

Vir: Kathpress

Foto: splet