Starostni rekorderji
Starostni rekorderji
FOTO: Arhiv Mavrice.
Vse živali ne živijo in se razmnožujejo tako kot ljudje. Nekatere se razmnožujejo z delitvijo matičnega organizma in tako nekako živijo trajno, dokler vrsta obstaja. Ker je ugotavljanje začetka in konca življenja pri takih živalih neprimerljivo z drugimi živalmi, med tokratne rekorderje niso uvrščene.
V prispevku so navedene predvsem najvišje starosti, ki so jih dosegle posamezne živali, kar pomeni, da imajo njihovi »sovrstniki« običajno precej krajše življenje. Spoznali boste, da večje živali ali živali iz hladnih okolij navadno živijo dlje.
Ptiči
Večkrat lahko slišimo, da naj bi med ptiči najvišjo starost dosegale velike papige in kakaduji – celo sto in več let, a žal preverljivih podatkov ni. Za najstarejšo ptico je tako obveljal puranji jastreb, medtem ko naj bi »kralji višav« dočakali največ 55 let.
Plazilci
Veliko presenečenje med plazilci so majhni kuščarji tuatare. Ne le, da izvirajo iz obdobja dinozavrov pred okoli 200 milijoni let, dočakajo lahko prav neverjetnih 200 let. A tuatare prekašajo želve, med katerimi za najstarejši veljata galapaška velikanka Harriet (177 let) in sejšelska želva Adwaita z ocenjeno starostjo 250 let.
FOTO: Pexels.
Sesalci
Jeanne Calment je s 122 leti najstarejša Zemljanka s preverljivim datumom rojstva. Med sesalci ljudi prekašajo le še kiti. Rekordno starost 211 let je dosegel kit glavač, ugotovili pa so jo s pomočjo ostankov slonokoščenih osti, s katerimi so ga ljudje lovili v mladosti. Rek »star kot slon« torej ne velja.
Dvoživke
Starostni rekorder med dvoživkami je slovenski endemit človeška ribica. Z več kot 100 leti starosti močno prekaša vse sorodnike, k čemur verjetno prispevajo upočasnjene življenjske funkcije zaradi hladnih in skromnih pogojev v jamah.
Ribe
Prav zanimivo je, da veliko ribjih vrst lahko učaka več kot 100–150 let. Rekord pripada udomačenim okrasnim krapom vrste koi. Najdlje živeči predstavnik te vrste Hanako je poginil star 226 let.
FOTO: Pexels.
Nevretenčarji
Resnični zmagovalci v najdaljši življenjski dobi so nevretenčarji. Predvsem med morskimi jih kar nekaj dosega okrog 200 let in več. Med njimi najdemo morske ježke (200 let) in veliko školjk. Absolutna rekorderka in najdlje živeča žival je školjka vrste Arctica islandica, ki doseže rekordnih 400 let.
Morda poznaš pregovor, da je nekdo »star kot Metuzalem«. Metuzalem je borovec vrste Pinus longaeva, ki še danes raste v gorovju vzhodne Kalifornije na 3000 m nadmorske višine. Ime je dobil po svetopisemskem možu Metuzalemu, ki naj bi učakal 969 let. Danes velja za najstarejše živeče drevo švedska jelka, ki so jo odkrili leta 2004. Stara je 9950 let.
Zdaj pa še malo za šalo, malo zares: Znanstveniki so odkrili tudi žival, za katero velja, da živi večno. Meduza vrste Turritopsis nutricula je namreč sposobna neprestano prehajati iz mladostne polipne oblike v odraslo in spet v mladostno. Tako se izogiba staranju. Pojav še ni dokončno raziskan, a za zdaj se zdi, da se ta krog nikoli ne konča.
V Živalskem vrtu Ljubljana je svoj dom našlo kar nekaj živali, ki so dočakale častitljivo starost. Tako je vsem dobro znana medvedka Meta, ki nam družbo dela že 35 let. Vabljeni na ogled Mete in njenih dveh potomk Čupe in Pombi.
Prispevek je bil najprej objavljen v decembrski izdaji revije Mavrica.