Poslanke in poslanci so včeraj, 9. julija, sprejeli zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci NSi. Tako se urejajo postopki do takrat, ko se neko grobišče vpiše v register in se uvrsti v kategorijo vojnih grobišč.

Zakon naj bi po prepričanju predlagateljev pripomogel k izpolnjevanju civilizacijskih norm, kot so pokop po vojni pobitih, pravica do groba in pravica do spomina. Zakon ne posega v obstoječi zakon o vojnih grobiščih, saj ta obravnava registrirana vojna grobišča, zatrjujejo.

Poudarek zakona je na odkrivanju doslej prikritih vojnih grobišč, njihovi označitvi v naravi, vpisu v register vojnih grobišč in postavitvi spominskih znamenj v skladu z zakonom o vojnih grobiščih. V njem so poleg tehničnih postopkov za urejanje prikritih grobišč določene tudi pristojnosti komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

V parlamentarni razpravi so naklonjenost zakonu poleg predlagateljev namenjali tudi v SMC, v SDS pa ga niso niti podpirali niti mu niso nasprotovali. Preostale poslanske skupine mu ob nekaterih izjemah niso bile naklonjene.

Premier Miro Cerar je še pred glasovanjem dejal: "Želimo si, da bi bil to pomemben korak naprej po poti ne samo dostojnega pokopa, ampak tudi neke splošne pietete do mrtvih in do zapiranja bolečih ran iz preteklosti," je dejal.

Po Cerarjevih besedah se bodo namreč samo tako lažje preusmerjali v težave sedanjosti in prihodnosti. Gre za probleme mladih, zaposlovanja, gospodarske rasti, sociale, izobraževanja in "vsega tega, kar moramo seveda urejati ta hip za nas in za naše potomce".

Foto: Tatjana Splichal