Drugi pogovorni večer iz cikla Ars et religio: Medverska žarišča, ki jih v dvorani Slovenske matice organizirata KUD KDO in založba Družina, je bil v sredo, 14. novembra, zagrebško - ljubljanski metropolit Porfirije Perić. Kot že prvi gost pogovornih večerov iz tega cikla, kardinal Franc Rode, je tudi najvišji predstavnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji navdušil kot izjemen mislec, poznavalec teologije in umetnosti, lep obisk pa je potrdil organizatorje v pomembnosti osnovnega namena cikla »ugotavljati, kakšno je razmerje med umetnostjo in religijo in kakšna stališča imajo različne veroizpovedi do umetnosti« na več nivojih: ontološkem, estetskem, etičnem in družbenem.

Metropolit Porfirije Perić in voditelj večera Jan Peršič

Kdo je metropolit Perič?

Metropolit Perič se je rodil leta 1961 v Vojvodini, tam obiskoval osnovno in srednjo šolo, študij pa nadaljeval v Beogradu na Bogoslovski fakulteti. Še pred zaključkom študija se je pridružil menihom v samostanu Visoki Dačani. Leta 1985 je diplomiral, podiplomski študij pa je nadaljeval v Atenah, študij je zaključil z doktoratom Možnost spoznanja Boga pri apostolu Pavlu po tolmačenju svetega Janeza Zlatousta. Leta 1999 je postal škof, deloval je na več področjih, med drugim v samostanu Kovil, kjer delajo z odvisniki, organiziral je duhovno oskrbo v vojski, vojvodinski samostan, kjer je deloval (med vojno pa je bil porušen) pa je bil duhovno središče za mlade intelektualce in umetnike. Od leta 2014 je zagrebško-ljubljanski metropolit.

Stvariteljstvo ali kaj je umetniško ustvarjanje?

Tema pogovora je bila „Stvariteljstvo”. Na vprašanje voditelja večera Jana Peršiča: kaj je umetniško ustvarjanje in kakšno je človeško teženje za njim v teološki perspektivi, je metropolit Perić poudaril, da za kristjana ne obstaja razlika med svetim in posvetnim v človeku. Kajti materialnega in duhovnega v človeku in svetu se ne da ločiti. Je neločljivo povezano. Krščanski Bog je po Perićevih besedah Stvarnik, ki ustvarja kot pesnik in ti dve besedi imata v grščini tudi enak koren. »Bog ustvarja iz niča in tisto, kar je ustvaril, je hkrati lepo in dobro. To pa je umetnost.« Ker pa je Bog človeka ustvaril po svoji podobi in sličnosti, mu je s tem dal tudi nalogo, da ves čas ustvarja, se izpopolnjuje, in mu da darove, da po Božji ljubezni postaja vse bolj podoben svojemu Stvarniku.

Zakaj je prišlo do napetosti med Cerkvijo in umetniki?

Da je vsak človek poklican k stvariteljstvu v skupnosti, je dejal metropolit Perič: »Ne tako, da bi hotel izražati sebe v svojem napuhu in individualnosti, ampak v skupnosti, v Cerkvi.« Do nasprotja med Cerkvijo in umetnostjo je prišlo tudi zaradi togosti Cerkve, ki ni uspela prepoznati in vase umestiti človekovega hrepenenja po izražanju, delanju, ustvarjanju, je dejal metropolit: »Začetek humanizma in renesanse, ki v središče postavi človeka, je na nek način začetek konca Zahodne civilizacije. Ta sicer ima krščanske korenine, vendar pa v središču ni več Bog Stvarnik, ampak človek.« To je po njegovih besedah sicer pripeljalo do velikega napredka na tehničnem in materialnem področju, »na duhovnem pa smo prišli skoraj do dna«, saj, kot je dejal, je »sodobna umetnost in kultura smrti, ki je velikokrat do konca izpraznjena in sama sebi namen, lahko tudi krik po rešitvi. Sodobna umetnost, ki le kritizira, opozarja in ne ponuja rešitev, je lahko odgovor na velikansko žejo po duhovnem, presežnem.« Metropolit Perič je duhovito pripomnil, da »umetnost in kultura, ki govorita le o sebi in izključujeta stvariteljstvo v duhovnem smislu, bi rada svojo žejo potešila s slano vodo«, ampak s slano vodo se ne moreš odžejati, »več kot jo popiješ, bolj si žejen«.

Z mislijo pisatelja Dostojevskega, da bo »lepota rešila svet« je sklenil večer metropolit: »Pisatelj je mislil na Kristusa, ki bo 'presvetlil' ta svet. Vendar mora tudi vsaka prava umetnost voditi k Bogu. Postati mora ikona, podoba, odsev Božjega.«

Metropolitov pogled na napetosti med carigrajskim in moskovskim patriarhom

Ob koncu pogovora je zagrebško – ljubljanski metropolit na vprašanje novinarja Radia Ognjišče Jožeta Bartolja kratko spregovoril tudi o krizi v pravoslavnem svetu, ki je povezana z napetostmi med carigrajskim in moskovskim patriarhom glede priznanja samostojne ukrajinske pravoslavne cerkve. Poudaril je da gre za bolečo temo, ki jo bodo upa prešli. Je pa vsaka kriza tudi blagoslov, trenutek samorefleksije, ki ponuja nove možnosti.

Zbrane v dvorani Slovenske matice je pozdravila tajnica in urednica Slovenske matice Ignacija J. Fridl.

Povzeto po spletni strani Radia Ognjišče.
Fotografije: Tatjana Splichal

Dogodek si lahko ogledate v spodnjih vidoposnetkih v hrvaščini, ki bodo v kratkem opremljeni s podnapisi v slovenščini.

1. del.: