V Muzeju novejše zgodovine so sinoči odprli razstavo Republika Slovenija 30 let. Ta projekt so, kot so zapisali njeni pripravljavci, koncipirali v smislu ukvarjanja s samostojno državo, z Republiko Slovenijo v njenem poosamosvojitvenem obdobju. Zgodbo so naslonili na prikaz mnogoterih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne povezave, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij … Razstava tako izpostavlja številne dosežke v tem obdobju od Nobelovih nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetnikov, filozofov, kuharskih mojstrov in športnikov, ki jim je posvečena še posebna pozornost.

Razstavni prikaz temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. Prav Statistični urad Republike Slovenije predstavlja, kot so zapisali razstavi na pot, enega najpomembnejših partnerjev pri projektu, saj so sodelavci Muzeja novejše zgodovine z njihovim naborom podatkov lahko teme dodatno podkrepili. K sodelovanju so sicer že ob začetku projekta povabili številne: od državnih organov, do ustanov, podjetij, pa tudi posameznike. Gre za preko 120 sodelujočih.


FOTO: Muzej novejše zgodovine

Izpostavljene tudi katoliške zgodbe

Na sami razstavi so med drugim na ogled protokolarna darila, vsi s Kresnikom nagrajeni romani, ilustracije Damijana Stepančiča »Zdravljica«, številne uniforme, izpušni sistem podjetja Akrapovič d. d., evrovizijsko oblačilo Nuše Derenda, raznolike predstavitve doma in v svetu priznanih posameznikov dr. Lučke Kajfež Bogataj, Ane Roš, prof. dr. Uroša Ahčana, Draga Jančarja, Tomaža Pandurja, Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča in skupine Novi kolektivizem / NSK.

Razstava opozarja tudi na ljudi in dogodke, ki so povezani s katoliškim občestvom. Med zgodbami, ki jih prestavlja, so zgodbe Pedra Opeke, p. Marka Ivana Rupnika (kapela Redemptoris Mater v Vatikanu), prvega obiska svetega papeža Janeza Pavla II. (postanek na Brezjah), beatifikacije Antona Martina Slomška in Lojzeta Grozdeta …

Poseben del razstave pa je namenjen uspehom slovenskih športnikov in športnic, ki so jih v zadnjih tridesetih letih osvojili na enem največjih športnih tekmovanj, olimpijskih igrah. Nastopili so na 14 olimpijadah ter osvojili 40 medalj. Njihov uspeh so z osvojenimi 19 medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice. Slovenske uspehe v ekipnih športih prikazujejo prav preko osvojenih največjih športnih lovorik.


FOTO: Muzej novejše zgodovine

Hvaležnost za vsak prispevek samostojni Sloveniji

Slavnostni govornik na odprtju razstave je bil predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Razstavo si je lahko ogledal vnaprej in s tega ogleda je, kot je dejal, prišel dobre volje, sproščen in prav nič napet, kot se sicer (pre)pogosto dogaja ob kakšnih podobnih projektih, pri katerih iščemo, kaj manjka, česa je preveč ...

Razstava res daje poseben poudarke športnim uspehom. Prav ob tem dejstvu si je zaželel: če smo tako močni na športnem področju (pa tudi na gospodarskem, na kar prav tako opozarja razstava), bi si osebno želel, da bi se ustvarjalnost in odnos do nje, kot ga imamo npr. pri športu, pokazala še kje drugje. »Tudi če na političnem področju komu uspe kaj narediti za Slovenijo doma ali v svetu, naj bo levi ali desni, si zasluži, da mu zaploskamo,« je dejal Lojze Peterle in tako opozoril na pomen dialoga. Pred 30 leti smo menjali režim in menjali državo, pa je bilo več dialoga, kot ga je zdaj, je dejal slavnostni govornik, in dodal: »Šepa nam medsebojnost – razdeljenosti ne maram, različnost pa pozdravljam, saj brez nje ne bi preživeli in nas bogati.«

Sam je, kot je dejal, zato hvaležen za vsak prispevek samostojni Sloveniji, »za vsako dejanje, vsako misel, vsak napor, ki je vodil do tega, da danes živimo v samostojni suvereni Sloveniji, članici Evropske zveze, in da skupaj praznujemo 30 let uspehov« – tudi tistih, ki jih predstavlja razstava Republika Slovenija 30 let in bi lahko bili spodbuda za še večje število novih velikih projektov in novih velikih uspehov Slovenije, tudi na političnem področju.


FOTO: Tatjana Splichal