Na veliko soboto bo lahko duhovnik – na vsake pol ure – blagoslovil velikonočna jedila ob upoštevanju največjega dovoljenega števila oseb v cerkvi. FOTO: Tatjana Splichal



Na ponedeljkovi spletni 121. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK) so škofje sprejeli tudi navodila za obhajanje bogoslužij v letošnjem velikem tednu, ki bo prilagojeno izrednim epidemiološkim razmeram. »Pri tem moramo vsi, duhovniki in verniki, upoštevati vladne odloke, priporočila NIJZ in Navodila slovenskih škofov za obhajanje svetih maš v času epidemije z dne 18. decembra 2020. Škofje duhovnike in vernike ponovno vabimo, naj dosledno spoštujejo vsa navodila za ohranjanje zdravja in omejitev širjenja epidemije, predvsem pravilno nošenje zaščitne maske, razkuževanje rok in ohranjanje medsebojne razdalje,« so v navodilu zapisali nadškofa msgr. Stanislav Zore in msgr. Alojzij Cvikl, škofje msgr. dr. Jurij Bizjak, msgr. dr. Peter Štumpf in msgr. Andrej Glavan ter škofijski upravitelj Rok Metličar.

Škofje vernike vabijo k udeležbi pri bogoslužjih v domači župniji, neposredne prenose bogoslužij (duhovniki naj se jih spoštljivo poslužujejo zgolj, če je to res potrebno) pa naj spremljajo le, če jim resne okoliščine – denimo starostne omejitve ali rizične skupine – onemogočajo udeležbo v cerkvi. Škofje dodajajo, da za vsa bogoslužja velikega tedna velja, da potekajo v ustaljenem času, medtem ko naj bodo večerna bogoslužja ob 18. uri, da se bodo verniki lahko mirno vrnili domov in se izognili kršenju nočne omejitve gibanja. Navodila sicer veljajo tudi za bogoslovno semenišče, katoliške študentske in dijaške domove, redovne hiše in druge skupnosti Bogu posvečenega življenja.


Procesija okrog cerkve bo letos dopustna le ob doslednem upoštevanju navodil. FOTO: Tatjana Splichal


NAVODILA PO DNEVIH:

Cvetna nedelja (28. marec)

Določeno število vernikov – toliko, da zadošča navodilu ene osebe ali družine na 30 kvadratnih metrov notranje površine – se zbere v cerkvi, ostali pa pred njo, seveda z masko ter ob upoštevanju medsebojne razdalje in odloka o naenkrat zbranih največ 10 osebah, kamor pride duhovnik z ministranti, ki nosijo oljčne vejice ali butare. Duhovnik nagovori vernike in blagoslovi zelenje. Petje se opusti. Ob zvonjenju zvonov sledi slovesni vstop v cerkev, pri katerem duhovnik kropi zelenje vernikov v cerkvi, maša pa se začne z glavno mašno prošnjo. Kjer se zdi primerneje, lahko k oltarju pristopijo s preprostim vstopom, pri čemer se maša začne s križem. V evangeliju (pasijonu) duhovnik pri oltarju bere vlogo Kristusa, ostale vloge pa diakon ali laik pri ambonu.

Veliki četrtek (1. april)

Čas obhajanja krizmene maše določi vsak škof ordinarij za svojo škofijo. Običajno se obhaja v četrtek dopoldan, zaradi epidemije jo lahko duhovniki opravijo na določen dan v velikonočnem času. Pri maši v dosedanji obliki potekata obreda obnovitve duhovniških obljub in blagoslovitve svetih olj. Pri sveti maši Gospodove večerje se opusti obred umivanja nog, ob koncu maše pa se Najsvetejše odnese v stranski oltar, kjer je lahko – brez približevanja vernikov oltarju – tudi krajše češčenje.

Veliki petek (2. april)

Za branje pasijona velja enako kot na cvetno nedeljo. Pri slovesnih prošnjah za vse potrebe duhovnik ob koncu doda prošnjo: »Molimo za vse, ki trpijo zaradi posledic trenutne epidemije, da bi Bog Oče naklonil zdravje bolnikom, moč zdravstvenim delavcem, tolažbo družinam in zveličanje vsem pokojnim žrtvam.« Po tihi molitvi nadaljuje: »Vsemogočni večni Bog, varno zavetje trpečih, usmiljeno se ozri na trpljenje svojih otrok, ki trpijo zaradi te epidemije. Olajšaj bolečine bolnikom in daj moči tistim, ki zanje skrbijo. Sprejmi v svoj mir vse, ki so umrli, in daj, da bo v času te preizkušnje vsak od nas našel zavetje v tvojem usmiljenju. Po Kristusu, našem Gospodu.« Pri češčenju križa le duhovnik poljubi križ, verniki ga lahko počastijo s poklekom, priklonom ali klečanjem molče v klopi.


Pri češčenju križa le duhovnik poljubi križ, verniki ga lahko počastijo s poklekom, priklonom ali klečanjem molče v klopi. FOTO: Tatjana Splichal


Velika sobota (3. april)

Jutranji blagoslov ognja se lahko opravi po obredu. Verniki, naenkrat jih je na prostem lahko zbranih kvečjemu 10, naj z maskami in ob upoštevanju medsebojne razdalje k ognju prihajajo posamezno, prižgejo »gobe« in se brez druženja vrnejo domov. Verniki lahko prihajajo v cerkev počastit Najsvetejše, medtem ko duhovnik lahko – na vsake pol ure – blagoslovi velikonočna jedila ob upoštevanju največjega dovoljenega števila oseb v cerkvi. Lahko gre tudi k obpotnim znamenjem in na prostem blagoslovi velikonočna jedila, pri čemer verniki upoštevajo medosebno razdaljo in nosijo maske.

Velikonočna vigilija (3. ali 4. april)

Lahko se obhaja po ustaljenem predpisanem obredu ob upoštevanju navodil NIJZ in SŠK za bogoslužje.

Velika noč (4. april)

Obred vstajenja naj bo po ustaljeni navadi. Procesija okrog cerkve je dopustna le ob upoštevanju navodil: verniki nosijo maske, držijo medsebojno razdaljo in upoštevajo odlok o omejitvi zbiranja do največ 10 oseb. Ker petje odpade, lahko med procesijo zvonijo zvonovi. Duhovniki lahko na velikonočno nedeljo zaradi večjega števila vernikov obhajajo štiri svete maše.